oprosti Raho, policaj gor al dol... ja, to se ne sme in jaz moja otroka ne držim v naročju v avtu zato, ker se to ne sme - ampak zato, ker to ni varno!!!

[/quote]


oprosti Raho, policaj gor al dol... ja, to se ne sme in jaz moja otroka ne držim v naročju v avtu zato, ker se to ne sme - ampak zato, ker to ni varno!!!


[/quote]


Se popolnoma strinjam. To je ena od stvari od katerih preprosto ne odstopim, pa če se še tako dere.

Imaš dve možnosti - da ti otrok od LJ do doma tuli kot zverina in vmes celo bruha ali pa pač vzameš otroka iz lupinice in ga imaš v naročju toliko časa, da zaspi in ga potem spet varno spraviš nazaj v lupinico. Dvomesečnemu dojenčku pa je težko dopovedati, da naj ne joče in da mora biti v lupinici. Ali? Saj smo potem šli takoj kupit drugo in v tisti se je odlično počutil. In sem jaz mogoče kje napisala, da je to varno?

Moram priznati da tudi jest odkar berem tale forum ful razmišljamm  o dojenju in spanju v isti postelji. In me je že zdaj groza kako bo s dojenjem,ker očitno je to zdej tako "in" da se moraš že v porodnišnici skor raztgat da jim dopoveš da če ne gre ne gre. Kar se pa spanja tiče sem pa na jest rada zelo na komot v postelji in imam pač strah da bom enostavno poležala otroka in se mi zdi le bolje da je v svoji psteljci zraven najine postelje.
In verjemite da na marsikatero bodočo mlado mamico branje takih stvari zelo vpliva.

Logično je, da če dojenje ne gre, pač ne gre. Logično je, da je otroka potrebno nahraniti (tako ali drugače). Name ni vplivala nobena struja, nobeno prigovarjanje, praktično nič.
Sama sem se odločila, da bom dojila in sem se v tej smeri tudi trudila, čeprav začetki niso bili enostavni. Pač sem malo stisnila zobe in je šlo. Še sreča, da je dojenje steklo, ker ponavadi pravijo, da ženske, ki rodijo s CR imajo velike težave pri dojenju. Najverjetneje sem tudi zaradi tega tako trmasto vztrajala.
Spanje v skupni postelji - na začetku nismo spali skupaj, ampak naenkrat si je najin sin zaželel najine bližine in se je odločil, da bo spal pri nama. Sicer sva ga nekako skušala navaditi nazaj na njegovo posteljico, ampak meni je posiljevanje otroka, da za vsako ceno mora spati v svoji posteljici, neumno. Potem od noči nima praktično nič nihče. On joče v svoji posteljici, midva pa ga poslušava v najini.

Pa bi se ustavili, lepo bi ga podojila, ponosila, otrok bi zaspal, ga položiš v lupino in to je to. Saj to je AP po moje. Bi mu pač šprisluhnila in ustregla njegovi volji.

Ja, saj smo tudi to naredili. Pa smo se potem odločili, da bomo prespali na Ptuju. Pa je drugo jutro bila enaka pesem.

Lahko je biti kapitan na mirnem morju, ne al bina?

Lahko, lahko, samo mirno morje si moraš ustvarit

Ni mi pa jasno, zakaj so ravno, kot se zdaj izkazuje, ti Ateč otroci tako zelo zahtevni? Ker neateč niso, vsaj kolkor punce pišejo, morda pa je le kaj od vzgoje odvisno? Ne vem, nisem dost pametna.

O zahtevnosti dvomesečnega otroka ne bi razpravljala, ker je splošno znano, da morajo odrasli zadovoljiti vse njegove potrebe, ker si jih ne zna sam.

Drugače pa moj otrok (lahko govorim samo o svojem otroku, o drugih ne morem) ni zahteven, no, vsaj meni se ne zdi. Z možem se trudiva narediti naše življenje znosno za vse. DOjiti sem ga želela in ga še vedno želim in nikoli nisem rekla (razen na začetku), da je težko oziroma, da tega več ne bom počela. V posteljci bi ga lahko bila pustila, pa ga nisem, ker nisem tip, da bi lahko celo noč poslušala otroški jok. Nositi ga ni potrebno (ne zahteva), celo voziti se več noče (hodi sam). materialna zahtevnost ne presega pol žemljice v trgovini ali pa mogoče vrečke smokija.

Lahko pa me natančneje vprašaš, pa ti bom odgovorila po svojih najboljših močeh. Kaj je zahteven otrok, namreč.

jah, tale debata je zelooo dobra. Pa dober, jest sem tudi tuki gor že več kot eno leto, pa si danes sploh ne predstavljam, kako bi ravnala v določenih primerih, če se ne bi tukaj pozanimala.

Prvič, nimam pojma ( do danes ) kaj je to AP ? Sem vidla eno temo, pa mi jo je blo brezveze brat - teorija itak!!

Drugič - živim daleč od mestnega jedra, bolnišnice, porodnišnice, zdravnika, trgovine, ......tako da ne morem za vsak drek letat ko zmešana kura. Najprej se pozanimam, potem pa urgiram. In ta vez preko računalnika mi veliko pomaga. Pa kaj sem pač odvisna !

Tretjič - imam prvega otroka in nisem imela pojma kaj rabim zanj in zase.

No, pa še bi lahko naštevala.

Itak, pa mislim s svojo glavo. In če je kaj od napisanega povezano s tem - upoštevam.

Hvala, imam svoje mnjene o tem oz. sem si ga pridobila odkar sem na RR. Prej sem mislila, da so to enostavno pač razvajeni otroci, zdaj pa vem, da so to zahtevni, če ne že celo indigo otroci. In seveda AP

Pridi k meni na kavo. Si bova družno pogrizli prste.

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

A, na razvajenost si mislila.  Povej po domače, ker zame je zahteven otrok tisti, s katerim se moraš ful ukvarjati in je popolnoma nesamostojen. Pa ni nujno, da je razvajen.

jah, o razvajenosti pa toliko. Do danes smo vse uspeli reševati, dokler se še ni razplamtelo. Ni metanja ob tla, tuljenja za vsako stvar...

Se je delno pojavila oblika trme (uveljavljanja svoje volje), ampak smo urgirali še preden se je razplamtela v vsej svoji veličini.

Nevzgojen= razvajen= indigo.

Ja no, saj AP temelji na non stop ukvarjanju, podrejanju, izpolnjevanu želja in zahtev. IN takšnega, da se moraš z njim ful ukvarjati in da je nesamostojen ga naredi starš. Otrok je nepopisan list, ko se rodi, o.k. ima karakter, od vodenja to je vzgoje pa je odvisno kaj bo končni rezutat.

Al bina, to kar si napisala, ne drži. AP ne pomeni razvajanje otroka in dopuščanje, da počne kar hoče ali da izkorišča starše do maksimuma. (Ne vem, na čigavem zeljniku je to zraslo) Preberi si to, mislim, da je tukaj vse lepo razloženo (meje morajo biti):

Discipliniranje je…
Pomaganje djetetu da nauči kako se složiti i ostvariti suživot s obitelji i prijateljima.
Učenje djeteta kako se prihvatljivo ponašati.
Pomaganje djetetu da nauči kontrolirati svoje ponašanje.

Učinkovita disciplina
Korištenje discipline proces je razmišljanja i isprobavanja. Upamtite:

Učinkovita je disciplina dobra i za roditelja i za dijete.

Dijete uči preuzeti odgovornost za svoje ponašanje.

Roditelj zadržava topao odnos sa svojim djetetom.

Cilj je naučiti dijete kako se prikladno ponašati, a ne učiniti da se loše osjeća zbog svog ponašanja.

Savjeti za kvalitetnije provođenje discipline

Kada disciplinirate dijete, objasnite zašto to činite.

Odredite jasne i sigurne granice. Uvjerite se da su djeca upoznata s granicama. Budite dosljedni.

Zadržite pozitivnu disciplinu. Recite djetetu što smije raditi, umjesto što ne smije raditi.

Učite dijete primjerima. Budite dobar primjer svom djetetu. Ukoliko udarite dijete zato što je ono udarilo drugo dijete, ono neće razumjeti zbog čega nije bilo u redu udariti drugo dijete, a u redu je da vi udarite njega.

Upoznajte dijete s posljedicama ponašanja. Ukoliko dijete ostavi igračke izvan kuće i one budu uništene ili ukradene – ne kupujte zamjenske igračke.

Izgradite samopouzdanje i poštovanje. Izbjegavajte riječi koje ruše samopouzdanje.

Planirajte unaprijed. Izbjegnite nedopustivo ponašanje eliminirajući prilike za izazivanje takvog ponašanja. Npr. uvjerite se da su djeca sita i odmorna prije nego ih povedete u nabavku u supermarket.

Uvijek se usredotočite na situaciju, nikada nemojte osuđivati dijete. Ovo je jako važno jer poljuljano samopouzdanje vodi ka nesigurnosti pa čak i neprijateljstvu.

Budite odlučni. Jasno i glasno izrecite djetetu što treba biti učinjeno. Govorite tonom koji djetetu jasno daje do znanja da mislite ozbiljno i očekujete da dijete izvrši traženo. Nemojte vikati i prijetiti. Odlučnost je primjenjiva u svakoj dobi djeteta i u velikom broju situacija.

Zadržite prisebnost. Smireno saslušajte djetetovo objašnjenje problema; razgovarajte o načinima rješavanja problema. Zajednički dođite do rješenja koje je prihvatljivo i djetetu i vama – ovakav pristup pomaže djetetu naučiti preuzimati odgovornost za svoje akcije.

< Sporočilo je popravil raho -- 4.2.2007 14:42:44 >

Daj no, raho, vem da si sposobna in pametna punca, samo vsega pa res ne rabiš prekopirati ali iz drugih forumov ali citirati nekaj iz knjig. Povej kaj iz svoje glave, tako po kmečko, da te bom, z zdravo kmečko pametjo, lahko razumela. Ne, pa saj ni treba, preprićanega ne rabiš prepričevati, lahko pa druge.

Bom pa prebirala tole naprej, je prav zabavno  

Odkrito? Se mi ne da pisati. Ker potem vedno nekaj izpustim, pa me ljudje narobe razumejo (prehitro mislim, prepočasi tipkam).

Jaz tudi nisem AP, sem mulcu ugasnila dvd z najljubšimi risankami, ke rše do sedaj ni napisal naloge. Jo zdaj piše.Mo včeraj je itak rekel, da matematike nima, ke rbi jo sicer mogel napisat pred smučanjem. no kako bi pa mogla po ap metodah ravnait v tem primeru.  Me rsnično zanima, ker imam nejasno predstavo o tem, jaz pri vzgoji upoštevam načelo zdravega razuma in ne delaj drugim tisto kar ne želiš, da oni tebi.

kot prvo, ti se nič ne sekiraj. Vse kar rabiš je sprostiti se. Če bo dojenje steklo bo steklo, če ne pa ne. Lahko si pa olajšaš par stvari. Vzami v porodnišnico, lanolin za bradavice, ker ponavadi, največkrat mame odnehajo, ker jih ful bolijo bradavice. Jaz sem krvavela, in ko sem dojila,sem samo čakala, kdaj bo že 1x sit in sploh nisem vedela, kaj je čar dojenja. Sem se še par mesecev po porodu spraševala v čem je čar dojenja. In vse to zaradi bolečih bradavic. Pa sem mazala. Začni jih mazat že preden boš rodila. Ne rabiš se pa tudi nič sekirat, če ne boš dojila.
Glede spanja, tudi jaz sem bila cela v paniki, da bom poležala otroka. Ko boš mamica, boš videla, da boš imela že tak čut, da četudi se bo samo milimeter otrok premaknil, boš že auf.
Nič se sekirat. Mati narava dela čudeže. Poslušaj samo sebe in otroka.

ej, jaz imam iste probleme.  

No meni je prislo do zivega le te(r)oriziranje o dojenju..namrec ni in ni blo mleka, meni pa so solili pamet, ce ne bom pristavljala, se prisilila, ne bom kao dobra mama in da s tem ne bom dala otroku najpomembnejse popotnice za zivljenje ....tako je moja pumpa laufala celo noc, jaz pa vsa solzna gledala iz dneva v dan manj napumpanih kapelj...se presekirala in prejokala,ker otroku ne morem dat najosnovnejsega...

Potem pa sem si rekla,kaj ima otrok od ene zivcne mame,ki namesto,da bi pestovala njega,pestujem tisto blesavo pumpo...in se posvetila njemu...dojenje ni steklo, otrok pa je glih tko zrastu in kljub temu z zelo dobrim imunskim sistemom in hemoglobinom...

No ko sem sla cez tole prvo krizo je sledila druga,ker je bil otrok zarad taksnih in drugacnih razvojnih tezav nejesc in so bili tudi dnevi,ko je pojedel v celem dnevu samo en jogurt...in zato je pri 6m dobil tiste tri zlicke pasulja, zarad katerega so me stevilne mame takoj s prve oznacile za nesposobno in neodgovorno...ocitno bi bilo bolje,da mu ne bi nic dala in cakala na naslednji dan v upanju,da bo pojedel vsaj kaj njemu primernega...ali pa mu namesto tega tistala po leto dni sicer vakumsko zaprte sadne ali zelenjavne pripravke...much better ja

Komplicirala sem mal bolj verjeten ali pa ne,ker je bil nedonosencek,ker je bil to moj prvi otrok, ker sem se mogla na nek nacin znajt sama, postavit v red sebe in na noge otroka...kaj je to AP sem zvedla pred parimi dnevi...kr neki...

Jst delam tko kot pase otroku in meni...pa ce ga mam takoj cele dneve na glavi...zakaj pa ne,ce je kul tud meni :)...tisti,ki se pa radi zgrazajo naj se, vendar ob predpostavki,da imajo doma vse perfect in 100%...sele takrat jim je dovoljeno...

Glede na to, da so dojenčke še pred 20 leti hranili od 3. meseca naprej z vsem, dvomim, da bi otroku pri 6 m bilo kaj od treh žličk pasulja. Tudi naš si je pri 4. mesecih izboril govejo juho (6 žlic s testeninami). Ja bog moj dragi, če pa je tako gledal. Definitvno domačo odobravam bolj kot tiste E-kašice. Sem kupila samo eno (neka špinača in cvetača pomešana) pa sem jo samo odprla. Bog moj dragi, kako je to smrdelo! Še jaz ne bi dala v usta, kaj šele otrok.

Ne vem, no...a si vsaj malo ne poštimate stvari v glavi, preden imate otroke? Da se znate o bistvenih stvareh za otroka odločiti sami oz. skupaj s partnerjem? A res potrebujete nekaj od zunaj, da bi se lahko odločili oz. da bi pod tem vplivom kar tako čez noč in brez podlage spremenili mnenje? Če je tako, potem bo vzgoja res težka, z ap ali brez, s forumom ali brez njega.

Mogoče se družim z "napačnimi" ljudmi, pri katerih imam občutek, da skrbijo za otroka po lastni pameti? Mogoče pa imam tako majhno glavo, da mi tuja pamet ostane pred njo? Ne vem. Ja, nisem dovolj pametna, da bi to vedela.
Vem pa, da bom sebe in svojega otroka vzgajala po lastni pameti, pa četudi je slaba, in po lastnih občutkih. Bo to dobro zanj? Ne vem, bo pokazal čas. Je pa dobro zame, ker vsaj prevzamem odgovornost za to, kar počnem. In če drugega ne, vsaj uživam pri tem. In ko gre kaj narobe ali ko gre kaj prav, se najlažje prilagodim, če izhajam iz sebe, svojega razumevanja in vedenja. Pač mi je moja glava najbolj pri roki.

Vsakršno izgovarjanje na presing je le beg od lastne odgovornosti, da ne rečem lenoba. Forum je čisto fajn zadeva. Ampak...a nima vsaj večina staršev pred odločitvijo za otroka vsaj toliko razuma, da ob prebiranju vsega kar se napiše, vključi gumb "filter"?

Mič, res verjetno, da se družiš z "napačnimi" ljudmi  
Poznam dovolj žensk in tudi nekaterih moške, ki so jim revije in vsakakvi nasveti tak glavo nafilali, da zdaj, ko sem jaz noseča, samo nasvete dajejo, kaj smem, kaj ne smem. Jaz, hvala bogu imam filter, samo eni ga nimajo, pa se po nepotrebnem obremenjujejo.
Najboljša pa mi je bila ena kolegica z 15 mesečnim otrokom, ki mi je rekla, naj ne upoštevam nobenega, samo sebe, partnerja in otroka (sem bila zelo vesela, da sem jo srečala tisti dan) in nato v isti sapi razlagala kak naj začnem otroku dajati hrano poleg mleka, s čem naj jo pretlačim in kdaj je to najboljše. Pa me povabla, naj se kaj oglasim, da mi še kaj več nasvetov da, ker jih bom rabla.
Pa me je že minlo do ponovnega srečanja.