Čestitke

Jaz sem si skoz želela majhno razliko med otročkoma, pa je sedaj že 20 mesecev star mali jaz pa še vedno nimam "jajc" da bi se odločila še za enega bolj zato, ker bi bila moja nosečnost rizična, ker je že pri prvem začelo škripati. Pa ne vem kako bi potekala druga....

Slej kot prej bi se odločila še za enega (verjetno) in verjemi kot so že druge napisale, verjetno na začetku bo težko, potem bo pa superca skupaj se bosta igrala, in tudi na stara leta bosta lahko kam šla z možekom sama, saj bodo otroci veliki.

No lahko bi se tudi zgodilo, da bi se trudila leto in več časa zanositi ampak  ti si zdrava to je najpomembnejše

Čestitam!!!

Domennatalija Mi smo s tabo. Pazite na pikico, pa radi se imejte.

Čestitke, mi imamo že tri in gre, prvo leto je malo bolj naporno, jaz sem imela med prvima dvema18m razlike med drugima dvema  pa 24. In je bilo v drugo malce lažje, ker  tadruga že zna vsaj malo sama jesti , je pa bila malo bolj ljubosumna, vendar ga ima zdaj  zelo rada.                                                                                                                     

Čestitke!
Jaz bom povedala samo to, da se na koncu ponavadi vse dobro izteče in to želim tudi TEBI. Kar se pa tiče dojenja...Ti kar z njim nadaljuj, ni nič narobe.

Čestitke tudi od mene!!! Saj verjamem, da te je strah, mene je tudi, pa sva se zavestno odločila še za enega. No, pa še manj razlike bomo imeli kot pri vas. Moja dva bosta 18 mesecev narazen. Prvo leto bo najtežje, to bo treba v zakup vzet, potem bo pa vedno lažje. Ampak z ljubeznijo in partnerjevo pomočjo se bo vse dalo prebrodit, itak pa lahko vedno tukaj pojamraš, ko ti je hudo.

Popolnoma iste občutke sem imela jaz na začetku nosečnosti kot ti in to vprašanje ali sem sposobna imeti drugega otroka rada tako kot imam svojo punčko.Čist sem nora i zaljubljena v njo.Ampak to so bili mešani občutki in verjami da zdaj komaj čakam do poroda in svojega drugega otročka objamem in mu reče dobrodošel na svetu  isto tako kot sem rekla svoji punčki ko sem je rodila. Ljubezen se rojeva že v nosečnosti pa zato ne skrbi. 
Vem da bo teško prvo leto pogotovo v prvem mesecu dokler se ne uštimava in pupiko mojo navadimo da imamo  še enega   člana družine.

Ampak pa mamice so zato da dajemo neizmerno ljubezen svojim otrokom. 


Čestitke in uživaj v nosečnosti

To bo sigurno še ene tehtnica ko moja punčka. 

< Sporočilo je popravil maja 30 -- 9.2.2007 23:54:31 >

_____________________________

Najdojenček

Kot so že predhodnice napisale JASNO DA BOŠ ZMOGLA. Moja dva sta 16,5 mes razlike, pa definitivno gre. Morda je bilo ene tri mesece mal krize, sta se ponoči izmenično budila, zdej, ko je tamala 7 mes, je pa že ful v redu, se hoče z  bratcem igrat, mali navihanec jo animira, tako kot jo nasmeji on, je ne zna in zmore nihče drug. Mali (zaenkrat) obožuje svojo sestrico. Ko slišiš stavek kot je recimo: Kaj je nalobe Naja, zakaj jokas? in vidiš objem, pa dobiš dodatno potrditev, da si se popolnoma prav odločil, da si obdržal drugega otroka. Če bo prišel kak trenutek, ko se ti bo zdelo (samo zdelo, imela jo boš vedno), da nimaš dovolj ljubezni, energije, volje, ali pa časa za dva, si bosta pa to medsebojno podarila tvoja otroka.

Vem kako se počutiš. Jaz nikoli res nikoli nisem nameravala imeti tako majhne razlike. Pri meni je trajalo kakšne tri tedne, da sem se sprijaznila, ker sem bila prepričana, da je prezgodaj. Zdaj sem pa ful vesela, da je Julija prišla prehitro  . Res, da je pri nama 29 mesecev razlike, ampak meni se je to takrat zdelo premalo. Zdaj se je pa izkazalo, da je prav fajn (trkam). Ta male dve se obožujeta in skupaj norita naokoli, se objemata, hočeta skupaj spat, ...

Ampak s kakšnim tretjim bomo pa definitivno še par let počakal.

Kako je danes domennatalija? Si kaj manj zaskrbljena?
Prejmi čestitke še od mene.

dobro jutro vsem.Za mano je težka in naporna noč.Zelo težko sem spala,ker sem se skoz zbujala in premišljevala o vsem mogočem,kaj naj storim.Razmišljala sem celo o splavu... a tega ne bom storila.Kar je pa je.res se mi zdi vse skupaj malo prezgodaj,ampak če sem ga že "delala" potem naj tudi sprejmem to odgovornost.A ni tako?Skrbi me sedaj le še to,kako bom zdržala tiste tri dni ko bom rodila brez Neje-moje hčerke.najraje bi jo imela kar pri sebi v bolnici.smešno kaj.
ja res najlepša hvala vsem,res ste mi pomagale pri odločitvi
vidi se kje se najdejo prijatelji


_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

 Najprej čestitke!!

Jaz imam 11 mesečno hčerko in sem ponovno noseča 10 tednov. Si še ne predstavljam kako bom zmogla, ampak bom, tudi ti boš zmogla. Tri dni v pododnišnici boš pa tudi zdržala, saj bo lahko prišla  na obisk, pa še čisto malo bitjece boš imela v naročju. Tri dni bo minilo kot bi pihnil.
Kot reče Mojster Miha : Bomo zmogli? Bomoooo!!


_____________________________

7.3.2006 je štorklja končno dostavila prvi paket...

8.9.2007 pa še drugega :)

 čestitke za ponovno . Ti samo uživaj z malo in z veseljem pričakuj novega člana. Vse se ti bo izšlo tako kot je treba.

_____________________________

4.6.2006 je prišla na svet najina največja sreča z imenom Maja
18.1.2008 smo dobili še sončico Klaro.

Glej Domennatalija, mala je sedaj stara 13 mesecev in do novega člana je še 8 mesecev. Takrat bo tvoja gospodična stara ravno toliko kot je sedaj moja Tia. Verjemi mi da je ogromna razlika med 13 in 21 meseci. Pri 13 je še bolj kot ne dojenček. Morda rabi še pomoč pri hoji (saj Tia jo je), ne zna še jesti sam. Ampak pri 21 mesecih je pa že prava mala gospodična. Vse hoče sama. Dirka po hiši da je joj. Je večinoma vse sama. Pomaga se že tudi obleči (da kapico na glavo). Tako da ne skrbi, vse bo še dobro. Še enkrat ti želim lepo in zdravo .

včeraj sem vse to končno mirno prespala.Na čase še vedno dobivam kakšne prebliske glede vsega,samo sem se pa več ali manj že sprijaznila in sprejela odgovornost. vem,da moja odločitev ni napačna,kajti vsak otrok je nekaj najlepšega.Res me je novica tako šokirala,da je iz mene divjal sam obup.vemda ko bom rodila,da mi bo za moje grde misli še zelo žal.A pustimo času čas.Upam le da bo moj  zdrav in da ni bilo to nič kaj preveč narobe,da sem se tako sekirala.

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

..čestike in naj ti čim hitreje mine nosečnost....

_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

Ne sekiraj se.Ko sem jaz drugič zanosila,je bil moj sin star 5 mesecev.Sploh nisem vedla da sem noseča,kar naenkrat ni hotel dojiti več.Pa je tašča rekla:"Mogoče si noseča!" In glej ga zlomka,res je bilo.Se nisem sekirala.Mi je pa bilo zelooooo slabo.In je tašča zopet rekla:"Tudi meni je bilo zelo slabo,ko sem bila noseča z dvojčki."In res.Čez dva tedna sem šla na ultrazvok in tam so mi povedali,da nosim dvojčka .V moževi družini je nasploh veliko dvojčkov.V glavnem med njimi je 13 mesecev razlike in priznam bilo je težko prve tri mesece,potem pa ne več tako,saj ko sta bila stara tri mesece sta prvič prespala noč,prvi sin pa je potreboval 4 leta da je prespal noč.No da končam:septembra smo dobili še četrtega sončka in veselje je bilo nepopisno.Ni tako hudo,ker so prvi trije že tako veliki(7 let in 2-krat 6).Saj gre;mame smo železne.ZAUPAJ VASE.
PIKABU ŠE ZATE NEKAJ:LANI SVA RODILI NA ISTI DAN

_____________________________

Žan 27.09.2006