pri dvojezični vzgoji je pomembna doslednost. Najboljši rezultati se dosežejo, če starš stalno govori z otrokom v enem jeziku, tudi v javnosti, pa naj si folk misle kar hoče, ne res, jaz se z otrokoma  edino v družbi ožjih prijateljev pogovarjam slovensko, za javnost mi je pa prav vseeno.

Ne bi pa z njima nikoli govorila angleško, ker se mi zdi, da tolk pa res ne znam. Če pa nekdo, ki je native speaker  (ali pa nekdo, ki se je nekaj let živel v tujini) govori s svojim otrokom v tem jeziku, je pa to lahko edino prednost za otroka.
In tudi to je res, da velikokrat dvojezični otroci kasneje spregovorijo, kar pa ni nič narobe.

Moj oče se je nemško naučil šele v Avstriji, ampak to tako perfektno, da tudi naglasa ni imel. In se mi zdi škoda, da sem se jaz morala naučiti slovensko šele, ko smo se preselili, ker bi lahko on že prej poskrbel za to.


< Sporočilo je popravil Olivija -- 23.2.2007 8:57:05 >

še dober, da obstajajo družine, ki se jim to ne zdi glupo , ker smo prav prijetna skupinica, ki se vsak teden dobiva in ob tem spodbujamo dvojezičnost naših otrok. Razlogi so pa različni, veliko teh družin je mešanih, so pa tudi take, kjer prevladuje samo ljubezen do jezika.

Ne vem, zakaj bi to bil snobizem ali pa glupo. Moj sin se je rodil v dvojezični držini. In že od rojstva naprej se z njim pogovarjamo v obeh jezikih - maternem in "faternem". Pri dveh letih ima res morda okrnjen besedni zaklad, ampak pa razume oba jezika. Jaz se z njim pogovarjam večinoma slovensko, oče v obeh jezikih, babica in dedek pa v drugem jeziku. Če mi sin reče kaj v jeziku očeta, mu v tem jeziku tudi odgovorim, če mi reče slovensko, mu odgovorim slovensko. In to ni nikakršen snobizem ali glupo. To je del kulture mojega otroka. Če je otrok iz mešanega zakona, ima pravico spoznavati tako kulturo svojega očeta kot kulturo svoje matere. To se mi zdi edino fer. Je pa res, da tisti, ki ne živite na dvojezičnem področju, na te zadeve gledate drugače.



In glede na to, da so otroci najbolj fleksibilni za učenje jezikov prav v najnežnejšem otroštvu, je edino pravilno, da mu jezik predstaviš takrat. Da mu pride v uho. In glede na to, da smo v EU, kjer je uadni jezik angleščina in bo to najverjetneje tudi njegovo delovno orodje, menim, da je prav, da otrok spozna tudi ta svetovni jezik. Zamišljajte si, kako se počutite, ko vsi okoli vas govorijo angleško, vi pa nimate pojma, za kaj gre (tisti, ki ga ne obvladate). Učenje jezikov je kapital. In lep pregovor pravi: Koliko jezikov znaš, toliko veljaš.Vsak pa seveda dela po svoje, kakor želi.

To ima smisel, če tuj jezik obvladaš 100, na nivoju "native speaker". Sicer pa otroku vcepiš napačne izgovorjave, napačne vzorce in je potem še teže.

Jaz recimo da kar obvladam angleško (sem bila n-krat v Angliji, tudi študirala sem tam), pa si ne bi upala tega počet s tamalo, ker bi ji lahko naredila več škode kot koristi. Kaj ima pa od tega, da pri 3 letih ve, da je avto car in mačka cat pa ne vem.

Kar se pa tiče dotičnega očeta: lahko pa, da je on iz mešanega zakona in bi rad, da otrok zna tudi drugi jezik... saj ne veš. Ni mi pa to snobizem...



_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Jaz sem že razmišljala da bi tamaledva učila italjanščino (angleščino bodo itak imeli v šoli) ampak kot pravi viv je ne znam 100% in se ne upam. Ju pa bom naučila vsaj osnovne fraze, da se bosta po I znajdla, konc koncev smo res veliko tam in je čist fino če otrok vsaj nekaj zna.

Pa mi to ni noben snobizem, ampak pač neka nuja ker smo res veliko v I in ker imamo tam celo goro sorodnikov.

Če pa nekdo res obvlada pa ne vem zakaj je to snobizem. Pač otroka naučiš še en jezik in men se zdi to čist fino. To otroku sigurno ne bo škodilo.

Jaz sem tudi že razmišljala, da bi tamalega vzporedno učili še dva tuja (evropska) jezika, ker se v teh zgodnjih letih, res najlažje nauči.
Otroci dobesedno absorbirajo informacije, kot spužve so in jim sploh ni težko kaj takega, nam odraslim je pa to že tu-mač.

Meni se to zdi ok.


_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

In kje je tukaj snobizem, če starši učijo otroka tujega jezika

Snobizem bi bil, če bi starši otroka poslali v tri različne jezikovne šole + še v ZDA študirat angleščino samo zato, da bi se pokazali pred sosedi, da imajo veliko denarja.

Snobizem pomeni domišljavost, da misliš, da si boljši od drugih, da druge ponižuješ, da gledaš zviška nanje..

Če svojemu otroku nudiš veš luksuz tega sveta, (a ga hkrati učiš spoštljivega odnosa do drugih, neošabnossti...)to ne pomeni, da si snob.

To pa res ni snobizem, vsaj meni ne. Če bi otroku kupoval samo dolce&gabana cunje, vse drugo bi bilo drek, ker ni pravega "porekla", to je snobizem. Ali pa, ko je moj kolega od enega drugega kolega dobil povsem nov plašč in mu ga je fotr prepovedal nosit, ker ni bil nov, ampak dobljen iz druge roke . To je snobizem. Oz. karkoli iz Fraizerja

Veš, sem v moralni dilemi. Po eni strani bi rada, da ima moj otrok otroštvo - torej se brezskrbno igra, živi v svojem pravljičnem svetu,... Po drugi strani pa je današnji svet zelo krut. Če se sam ne boš znašel, te bodo povozili. In se sprašujem, kje potegnit mejo. Po eni strani moram otroka opremit za ta svet, po drugi strani ga nočem zamorit in mu uničit otroštva. Danes lahko nekaj narediš iz sebe (pa ne nujno v finančnem smislu) samo če si ali zelo iznajdljiv ali pa opremljen s čim več znanja, tudi jezikovnega. Če bi obvladala nek tuj jezik v nulo, potem bi otroka ta jezik učila. Saj po drugi strani, moje sestrične tudi obvladajo italijansko, ker so kot otroci gledale italijanske risanke. Naj njihovim staršem rečem, da so snobi, ker so jim pustili gledati RAI namesto SLO1? Nekako dvomim, da ta očka svoje otroke uči angleško, ker se ima za nekaj več. Verjetno mu je znanje tujega jezika vrednota in bi to vrednoto rad prenesel tudi na svoje otroke. Oz. nekateri starši s svojimi otroki počnejo še veeeliko hujše stvari, kot da se z njimi pogovarjajo angleško . OZ. če jim paše, zakaj pa ne? Na mene njihov način življenja nima nobenega vpliva.

Moj sosed je enkrat rekel: zakaj se moramo mi učiti angležko, zakaj se angleži ne učijo slovensko? Ja, res, je zrno resnice v temu vprašanju. Ampak realnost je drugačna.

Mogoče se pa selijo, pa pripravljajo otroke?

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Men je to daleč od snobizma.Če pogledam pr seb, bi mi kr prov pršlo da bi me doma že v vrtecu učili kakšnega tujega jezika,ne da bi mi ga vbijali v glavo,ampak skozi pogovor in igro naravno priučili.Sama ne obvladam tok,da mi malo učila,jo bom pa vpisala v tečaj če si bo želela.Snobizem bi bil za mene,če bi otroka učili,da so vsi ki ne znajo govort npr.angleščine manj pomembni itd...Možno je pa tudi da se selijo in se pripravljajo na osnonve fraze,pa da bo znal povedati kdo je in kje je doma.Sicer pa kaj vas motijo ljudje,ki odstopajo od standarda?

Uf blagor malim... Men je pa fuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuull zal, da se tud z mano niso pogovarjal v cimvec razlicnih jezikih...

Jst bom tud probala moje cimvec naucit cimbl zgodi. Takrat najvec odnesejo baje in zakaj nebi, ce jim to lahko kvecjemu 'pomaga' da bodo kasneje bl tekoce govoril. Skoda je samo to, ker sama ne poznam vec jezikov, ki bi jih lahko prenasala naprej.

Am.. mogoce zato, ker so sami prevec standardni!?

Primer "snobizma" št.2 : Moja pupa pa res zna ene par angleških besed, ampak to iz risank. Ker so pač vse te celovečerne risanke v angleščini. In če me kaj vpraša, ji valjda povem kaj pomeni. Čist sem zasnobirana.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Tud na tole sm pomisnla... Sicer pa, tud ce se ne selijo nima veze. Vedno je veeeeliiiiiik +, ce znas v zivljenju vsaj kaksen svetovni jezik. In bolj ga ne mores obvladat, ce z njim odrascas.

Itak!!!! Kaj sploh misls!?

Preštudirala sem teorijo dvojezičnosti in se pogovorila s kolegi in prijatelji, ki dejansko živijo v tujini in tudi njihove izkušnje govorijo v prid takemu učenju jezika. Tu namreč ne gre za nekaj vodenega ali za kakršno koli prisilo. Otrok pač komunicira s starši o vsakodnevnih rečeh.

In tudi kakega snobizma v tem ne vidim ali kakega 'zaničevanja' slovenščine - en starš pač skrbi za materinščino, drugi pa za znanje tujega jezika. Meni se pri tem ne zdi nič narobe. Več se mi zdi narobe s tem, da se otroke pri treh letih pošilja na tečaje tujega jezika. Tisto se mi med drugim zdi tudi stran vržen denar, saj sem lahko videla, kakšna korist je od tega.

Ne morem se zadržat- wanna-be svetovljan !!! Jaz ga ne bi mogla več gledat -po tem ko bi zvedla, da je en navaden Janez- kako z otrokom ne govori slovensko, ne da bi crknila od smeha  .

P.s. V 4.r. sem se začela učit angleščine, v 7.r latinščine, v gimnaziji  francoščina in španščina, italijansko sem govorila včasih z babico, razumem nemško. Ta gen se je prenesel tudi na malo, po posluhu loči jezike med sabo od, ne vem-tretjega leta. Dano v zibko, ni bilo treba kaj dosti podmazat. Hočem reči-če imaš posluh za jezike, ni važno, kdaj se jih učiš. To, da se mali otroci hitreje naučijo jezika, so najbolje izkoristlie te šole angleščine, ki pri belem dnevu obirajo starše, da potem otroci znajo zapet "ici-bici spyder" ( nimam pojma, kako se to napiše).
Jaz grem rajši po koroškem po  kranjskem z zakrivljeno palico v roki na gorenjsko kjer gore so....

Torej bi tudi za tvojo babico lahko rekli, da je wanna-be svetovljanka?
Glede tečajev zgodnjega učenja jezika se pa strinjam.

Ne, goričanka je bila, pa je govorila italijansko, tak ko vsi primorci. Sory, men je to smešen, nisem hotla nikogar užalit, ampak res. 

Ne, sploh ne gre za užaljenost, samo zabavno se mi je zdelo, kako simpatično si potem dala zraven svojo babico, ki je v bistvu delala isto kot ta oče - vnučko je učila tujega jezika.
bravo babi

Kaj pa če imajo dvojno državljanstvo, pa bi otroka naučili še ta drug jezik, da bo lepo znal oba jezika.

Seveda! Otrok mora spoznavati obe kulturi - tako očetovo kot materino.