Sem vidla Janey da te je Maruška prehitela . Jaz pa držim pesti tudi za tebe, da greš čimprej . Veš, jaz sem prvič tudi rodila 12 dni čez rok, pa sem mela že vsega polni kufer. In sem šla sesat, pol pa mi je voda odtekla in jupi akcijaaaaaaaaa! Tak da mogoče še to sprobaj, samo ne zdaj da te nebojo sosedi linčali.

Marusah, tebi pa še tukaj čestitke !

_____________________________

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.

ne ni me strah in to niti malo. Pač ne vem kaj me čaka...go with the flow tak bol sem na izzy...pomoje bom dojela kaj se dogaja ko bo že glavica zunaj...sem polek vsega še zmedena

glede na to da je enkrat že za tabo...se nimaš kaj za bat...zdaj si ok, preživela si četudi ni bilo ravno najbolj prijetno je bilo najlepše prijeti v roke dete sicer pa noben otrok ni enak drugemu, noben porod ni enak drugemu...lahko da bo vse lažje...ponavadi v drugo je.

Ne, Janey, če bi ti opisala svojo porodno izkušnjo, bi mislila, da lažem, ker je bil porod fuuuul enostaven in lahek. Popadke sem sicer dobila v ponedeljek, ampak to so bili takšni, da sem se spraševala, če je to to in se še smejala zraven. V torek so bili že malenkost močnejši, zvečer sem se šla pokazat v P in ker se mi je odluščil čep, so me zadržali noter. V sredo sem predihavala popadke, bili so zelo neredni, na 14 minut, pa na 7, pa na 5, potem pa spet na 20 in tik preden so me sprejeli v porodno sobo (to je bilo točno ob polnoči na četrtek) sem imela dva popadka na 20 in celo 45 min. V porodni sobi so pregledali in ugotovili, da sem odprta 3 cm, meni pa je od razočaranja vse padlo dol. Mislila sem, da bom tam še vsaj 12 ur. Pa so mi predrli mehur in dodali umetne popadke, uleči sem se morala na mizo in se je začelo. V 2 urah in 38 minutah, odkar sem prišla v porodno sobo, sem rodila.

Torej, če se spomnim prvega poroda, me ne bi smelo biti strah, res ne. Samo me je, ker je vmes prihajalo do zapletov pri otročku in sem bila tik pred CR (so že čakali name). In potem sem prebrala nekaj stvari, kaj vse lahko gre narobe, kar mi je dalo mislit. Zato se bojim.

Tolažim se, da bom rodila v SG, kjer je nek zelo priznan ginekolog (dr. Lužnik), kateremu še posebej zaupam, ker se cela moževa stran dobro pozna z njim in njegovo družino. Upam le, da bom zdržala pot do tja.

Janey, si še med nami? 

ja ja

ctg danes risal spet avtocesto
sem že v take psihičnem stanju da joj...samo bi jokala...

oni G je rekel da se nič še ne dogaja in da se najbrž vidimo čez 4 dni...4 DNI uf...

mojca glede na tvojo zgodbo te pa res nima kaj bit strah. najbrž bo vse vredu. Prej nisem bila sposobna kaj napisati. Vsake toliko pridem malo k sebi

k temu Lužniku sem tudi jaz želela it. Ampak sem se potem odločila, da če že rodim v slo, potem bom blizu doma. Upam, da sem se prav odloćila.

Do sg je dobre 45 min in ziher ti uspe prit tja. Vem kako je ko imaš nekje občutek varnosti in si zelo želiš tja. Tako sem jaz želela v fb. Z dr. Miglarom se poznamo in tam sem se počutila tako varno in prijetno. Ampak ker sma oba z lubekom rojena pod "srečno" zvezdo, se je vse to zgodilo ravno zdaj. pač nimam toliko denarja, da bi ga lahko v to vložila. če bi ga imela bi zagotovo šla. zato te razumem zakaj bi rada v sg.

Pot do SG poznam na pamet, tam imam namreč mojo preljubo taščico in tasta. Tako da razmišljam, če bi se mogoče okoli PDP naselila tam... Ampak, kolikor se spomnim iz prve nosečnosti, bi to bila norost, ker je bilo takrat tako hudo s hormoni, da bi to rada njima prišparala.  Je rekel moj  , da sem tako menjavala razpoloženja, da tega ni mogel dohajati. Najprej prepir, trenutek za tem jok in spet naslednji trenutek smeh...

Saj bo, Janey... boš vidla, kmalu! Verjamem, da je težko čakati na rok, mogoče, ampak res mogoče, bi ti bilo malenkost lažje, če bi se naravnala na tisti skrajni termin, ko boš pa čisto zares rodila. Vem, da se ti to zdi zdaj blazno daleč, ampak verjemi, da bo minilo kot tren! Če sem prav preračunala, je 18.2. tisti datum, ko ti sprožijo porod - to je še samo 10 dni. Vmes bomo šle na pijačo in čvek in bomo vse po vrsti uživale... Pa valentinovo je še tu in bosta lahko s tvojim privoščila zadnjo brezskrbno večerjo... ker potem, ko bo otrok tukaj, bo vedno za teboj neka skrb, če je z njim vse ok! Verjemi, vem, o čem govorim.

Priporočam ti, da se odpeljeta k Pecu, si privoščita romantično večerjo v 2,5  (pozabi na račun, ker potem imaš preveč krivo vest ), potem pa boš vidla, da boš še tisto noč šla lepo v P, kjer boš rodila in cartala svoje detece!

Pa še topel nasvet - zdaj se naspi, da boš spočita, kolikor se le da!

Še čisto za konec tega posta - meni tisti CTG ni zaznaval nobenih popadkov niti ko je glavica že bila zunaj! Črte so bile bolj ravne kot avtocesta. Zaznaval je samo Kekčev srček...

mojca hvala si me tako potolažila.

Glede 18. si govorim že skoz, ampak vseeno vsako sekundo pomislim mogoče pa le bo danes tak da to ne gre

ni pa slabo tako razmišlat kaj bomo katere dneve počeli. Hvala bogu da si skoraj vedno kaj najdema. Danes sem po dolgem času že celo popoldne doma.

O menjavanju razpoloženja mi ne rabiš govorit. Sem drugo ime za to...če pogledaš v slovar  bo Janey z ringaraje pisalo se mi smili okolica.

sem pa govorila z dr. miglarjem in je rekel, da oni sprožijo 10 dan in da je ko je le-ta dosežen se potrebno vprašati zakaj se še nič ne dogaja in vse dobro pregledati. Jutri grem do njega mu nesem en cd, me bo še on malo pomiril. Se mi zdi, da bi vsaki nosećnici čez rok morali predpisati eno psihologinjo posebej za to, da bi ji vlivala voljo

ampak meni je lažje že če lahko tu na rr malo pojamram in dobim kako vzpodbudno besedo. Pač malo se razpišeš...če koga zanima prebere, če ne ne in se ne obremenjuje s tem kaj piše. Jaz tudi vedno rada komu kaj napišem, če mu je le potem malo lažje. Magari kaj smešnega, da se malo nasmeji.

Ko pa bomo že vozičkali se moramo pa res spoznat...lahko gremo k pecu na sprehod, jaz sem tu kar blizu doma ...jest pa ne grem raje tja (preveč boli cena ) mam najraje ankoro, pa jem male lignje pa dam manj kot 4 evre  pa sem najedena in zadovoljna k pecu pa samo na sprehod

se mi je zdelo da je pokvarjen

Se še jaz malo vmešam. Bom ena izmed redkih Mb tukaj gor, ko bosta ti-Janey in Kekec in Mojca rodili. Janey  kaj so ti naredili UZ v porodnišnici? Meni so ga 4 dni po roku v prvi nosečnosti kljub avtocesti na CTG. Žal pa tudi jaz ne poznam nobenega recpeta kako sprožit porod. Si probala kopanje v vroči vodi, draženje bradavičk, je nekdo tudi omenjal. Verjjetno si že vse probala.

_____________________________

Nobody is perfect and I'm nobody!

mi je nardil ja...sem mislila, da mi bo sondo od uz skozi trebuh potisno, me še zdaj vse boli...ampak drugače pa je bil faca ta G.
kaj še nisem probala, da bi šlo hitreje bi prej naštela zgleda mu je prelepo v njegovem mehurčku...ampak slej ko prej bo ta mehurček počil je rekla ona babica na ctg da vsaka hruška odpade ko je zrela.

Je res ja, da vsak pride ven prej ali slej. Jaz sem imela vsaj to srečo, da ni bilo skoraj nič plodovnice in so mi 5. dan sprožili porod. Ker je bilo čakanje prav tečno. Je pa fajn, ker me nihče ni spraševal če je že kaj. Vsaj to so se me usmilili.

_____________________________

Nobody is perfect and I'm nobody!

To je veliko če so se te to usmilili, ker to je pri meni 80% povečalo mojo sitnobo in nestrpnost. Zvonenje telefona v eno...komaj sem jim dopovedala, da BOM POVEDALA KO BO, ampak še zdaj se najdejo pa napišejo sms, al pa pokličejo...da o tašči sploh ne govorim.

Ne boj se, saj prihajamo vedno nove in nove. Med septembrkami 08 je kup MB-čank

Samo kaj, ko sem trmasta in se nočem izdat

Anonimna, kar bodi trmasta! Glavno, da jaz vem, kdo si. 

Zakaj pa si zaradi tega tečna?!?!? A ni lepo, da se vsak dan spomni nekdo nate, da nisi pozabljena. Potem bi se šele smilila sama sebi in tarnala, da te nihče ne šmirgla, da se nihče ne veseli tvojega otroka, da so te vsi pozabili. Nisi pomislila, da tašča komaj čaka, da bo postala babica in je enako vznemirjena ob misli na dojenčka kot ti? Ene bi dale vse za to, da bi jih tašča večkrat poklicala.
Pa te nepotrpežljivosti tudi ne razumem, ker meni se ni nikamor mudilo rodit, kaj šele, da bi posegala po nekih ukrepih, ki bi sprožili porod. Pusti, da se stvari normalno in naravno odvijajo, kot se morajo. Otroku se ne mudi na svet, ker mu je notri udobno, naj pride ven, ko bo pripravljen, ne pa takrat, ko bo mama hotela.

zaenkrat še anonimna  

Anonimna sem bila vesela prvih 10 klicev. Potem pa so mi začeli pač it na živce. Nekaterim prija pozornost, drugim pa pač ne. Vsaka ženska to doživlja drugače. in jaz vem, da do veseli in tudi jaz sem da pokažejo skrb, ampak vse v neki meri je ok. Za sprožit porod, pa je tak - ćisto nič takega nisem nardila da bi s tem škodila mojmu sončku. Da si ga pa noro želim že je pa normalno, sploh glede na to da je moja G en mesec nazaj rekla, da bo najbrž malo prej kot na rok. Razumeš al pa ne....jaz to pač tako doživljam.

Končno ste se malo razpisale,čeprav bi bilo fajn,da bi se še nekatere tudi oglasile.Kje je Čmrlika,pa Marusah (si že šla v P??,pa nisem na tekočem??), Pandica,Vrtnica se je še nekaj javila vidim,sem verjetno še katero pozabila,ki se res že dolgo ni oglasila tukaj.Kje ste punce!?Vas tudi pogrešam!

Janey,ali ti kaj veš?Vidim,da ste še vse ok in da komaj čakaš da greš rodit.Upam,da si zdaj že tam...

Ko bom imela kaj pisati,vas spet obiščem...

_____________________________

:))

nana marusah je že rodila. Ima fantka Lovrota.

Dobro jutro!

Janey,  kako se kaj počutiš danes? Glede tega, da ti gre na živce, ker te nonstop klicarijo, pa se več nosečnic, ki čakajo čez rok, pritožuje. Izklopi telefon, pa bo. Saj SMS-e boš dobila, ostali pa se naj sprašujejo, kaj je zdaj s tabo.

Tašči pa res še ne zameri njene skrbi - ko boš v porodnišnici, ti bo šla še bolj na živce! Spomnim se, ko je mojega Kekca prijela v naročje, pa je bilo 10 dni po porodu, mi je šla tako na živce, da bi ji ga najraje vzela in pobegnila z njim  nekam, kjer ga ne bi več nikoli videla. In ko je šla, sem se samo jokala, samo mojemu nisem povedala zakaj. Taka jeza me je imela. Ampak to delajo hormoni. Hvala bogu, da ji nisem nič rekla, ker ne vem, če bi razumela (še sama sebe nisem)  in verjetno bi bila zelo užaljena. Katera pa ne bi? Kaj pa mama - te tudi ona gnjavi?

mojca dobro jutro

Vredu sem danes sem malo sprejela stvari...pa malo se spravla k sebi včeraj (v glavi)
Sej so se umirili klici, sem pač prosla vse ki so več krat klicali, da naj me ne, da bom sporočila. Lahko pa pokličejo za kako kavo(pa noben ni packi).

moja mami je pa TAKO zlata...najbolj na svetu in me res ne gnjavi in sprašuje...kaj ste že rodili, pa kdaj boste, pa....pa ta butasta vprašanja (anonimna meni grejo ta na živce ne pa njihova skrb, sem vesela če me kdo pokliče in vpraša po počutju in se druge stvari menimo). Mami moja je res srce. Sta pa šla z atijem za 3 dni zdaj v avstrijo skijat in je bila cela panična kaj bo, če bom jaz rodila do nedelje. pa verjetno zdaj malček še na njo čaka

kar se tašče tiče pa nebom ntii nič govorila. Kolko je zlata in jo imam rada, tolko mi gre vsake tolko na živce, da bi jo pojedla (živimo skupaj).

kolko je kekec star?

Janey te čisto razumem s temi gnjavatorji. Jaz bi verjetno ponorela. Jaz bi vse izklopilla. Ne razumem, zakaj se enim ne da dopovedat, da jih pokličeš ko rodiš. Saj pa se to takoj razve. Bodo že zvedeli. En dan gor ali dol. Mene so tudi hormoni dajali in sem hotela taščo živo požret.  Zdaj pa je že ok. Sploh smo občutljive, če je to naš prvi otrok.

_____________________________

Nobody is perfect and I'm nobody!

Ja, jaz se včasih sploh ne prepoznam, ko me kaj razkuri. In nasploh me ful stvari teži kako bo in kako ji bom povedala, da jaz hočem sama. najbrž se bo vse lepo izteklo. Tudi ko smo se preselila sem sem mislila da nebo šlo pa je zdaj super. Ampak te misli so v moji glavi in lahko si govorim kaj hočem. Hormoni mi pa itak delajo 100 na uro. Nisem primerna za okolico namesto pozor hud pes, bi si lahko dala delat tablo pozor huda nosečnica in si jo obesila okoli vratu. Sicer sem se do začetka februarja samo smejala in nasploh sem bila polna pozitivne energije. Od takrat dalje me pa je obsedel nek hudič

Janey potolažii se s tem, da to mine. Jaz sem tudi hodila okrog kot huda ura. Tašče se unesejo, ene prej ene kasneje. Vse mine. Najbolj pomembno je to, da boš sproščena ko bo treba v P in da te pustijo malo na miru ko boš rodila. Naj pomagajo, če boš ti hotela. Meni je šlo to tud na živce, ko hoče nekdo namesto mene nekaj naredit. Se tašče tudi navadijo, dd se zadržijo pri otrocih. Ne smemo jim zamerit, ker hočejo pomagat, potem pa se me jezimo, ker dobivamo občutek kot da nismo sposobne ali kaj podobnega. Vse mine hvala bogu. Tudi to bo. Ne pozabi pa prosit za pomoč, će ravno je ne boš vedno dobila. Meni tašča govori kako mi bo Jaao počuvala, ampak ko pride do tega pa ji ni najbolj. Včasih ga že, včasih  pa ne.

Kaj si razmišljala, da se tvoj Jaka zgleduje po mojem?

_____________________________

Nobody is perfect and I'm nobody!