Romy, si me prehitela. Se pa res popolnoma strinjam s teboj.

Otroček se mi res smili.


_____________________________

Tale je pa res ornk preveč redoljub. In rajši imam skoraj nemarneža, kot pa takega picajzlja in težača, kako je pospravljeno. 

Verjamem, da si prav uboga. Upam, da se bo kaj spreobrnil.

Pri nas so vsi tisti, ki so tako mahnjeni na pretirano čistočo, čisto vsi sami, brez žensk. Že vejo, zakaj.  

In najhujše in najbolj žalostno je to, da se tudi na otroka zaradi tega spravlja....

Jaz več ne bi govorila o redoljubnosti, temveč bolezni. SEm gledala enkrat prispevek o tem, to je ene vrste odvisnost, tako kot pri alkoholu, cigaretah, gambling-u. Tu se nimaš kaj dosti pogovarjati. Vsaj ti ne z njim. Tu se lahko pogovarja z njim še samo psiholog in to dober.Če se je seveda pripravljen.

Drugače lahko kar pozabiš na družinsko idilo v bodočnosti. Punca, to je resna stvar, dosti bolj kot se tukaj bere. Predvsem pa, ker NE bo hotel do psihologa in ker ima on občutek, da to kar dela, da dela prav.

Kaj narediti? Ma saj ne vem-jaz kot neredoljuben človek, bi tako ali tako šla stran, ker se bi nama zmešalo-njemu, zaradi svinjarije, meni zaradi pretiravanja s čistočo in tepeža otroka zaradi tega.



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Kakor pri eni stvari.. tako pri vseh..

In ce je tak pri seksu.. pol ne vem kako to prezivis?  

Lahko pa ga posljes k nam vsak teden za kaksne 3 ure.. bo mel veliiiik posla.. in nihce ga ne bo oviral.. zihr bo prisel na svoj racun.. :))

takole hudo kot ti to opisuješ, je tole res mal bolezensko in rabi eno strokovno pomoč... - čimprej, ker to očitno vpliva tud že na otroka, ... tega pa jaz ne bi dopuščala pod nobenih pogojem...

sicer ti je lušno, ker imaš čisto, ampak jest mam rajš tak kot je... no, za mojga se ni bat, da bi ga kakšna takale čistilna bolezen napadla

_____________________________

Svet je lep!!

Pretirano čiščenje je obsesivno-kompulzivna motnja. Le redko je gensko pogojena in zehteva zdravljenje. To kar opisujes ni kriticno stanje, vendar ce se ne ukrepa, se motnja lahko poglobi. Zato ti predlagam, da si za zacetek poiseces in preberes na netu malo vec o obsesvino kompulzivnih motnjah, potem pa ukrepas naprej.
Preberi si tudi o kognitivno-vedenjski terapiji, ki se uporablja pri zdravljenju taksnih motenj.

Srecno.

Tudi jaz mislim, da je tale tvoj ekstrem že podoben OCD (obsesivno kompulzivna bolezen). Pa s časoma se te zadeve samo poslabšajo. Ne vem, katera je rekla, da bo po naslednjem otročku bolje - jaz sploh ne bi zdržala še enega imet v taki situaciji.

Dober nasvet od Misek, malo več si sama preberi. Moškega kar pred dejstvo postavit:" Ti imaš pa tako in tako težavo.." je zelo težko. Običajno zanikajo problem (npr.alkohol, depresijo), kaj šele da bi o strokovni pomoči poslušali.

Srečno

Ok, za njenega moža ne vem, pri naju, pa je tako, da se dobro počutiva, le če imava pospravljeno in čisto.
Grozno mi je, če imam razmetano, sploh se ne morem sprostit in kar naprej gledam kaj je treba postorit. Na srečo nimamo velikega stanovanja, tko da sem fertik čas posla. Vseeno mi je kako imajo drugje, le tu kjer sama živim, mora biti tipi topi. Šele takrat se lahko foknem na kavč, tla ali grem za računalnik. Ko se mali igra, je seveda tam en kup igrač, ki jih pol raznosiva po celem stanovanju. To ne smatram za razmetano, igrače so pač igrače, le ko ga dam spat, jih zmečem v škatljo. S tem hočem povedat, da sem takšna kot sem popolnoma srečna in da se mi ne zdi, da mam kake motnje v glavi, ker ljubim čistočo. Ob tem kar opisujete nekatere, mene kar trese. Ampak ve ste v tem srečne, spet drugi pa smo srečni če imamo čisto.
Je pa res, da nekdo, ki nima takšnega mišljenja, ne more živeti z takšnim človekom, ker potem samo trpi.
Pri naju včasih on teži za neke stvari, ki meni dol visijo, npr: fleki po laminatu od mleka (če mi s flaške od  na tla pade), jaz pa težim, če ne pomije krožnika ali skodelice za seboj. In pol on mene ne razume, zakaj mora pomiti skodelico, če bo še pil iz nje, jaz pa njega ne kaj ga moti flek na tleh, sej jih bo še sto tekom dneva, ker laufam s tisto boco sem in tja...  Ampak konec koncev sva si čist ista in bolj ko sva si glede tega podobna si že ne bi mogla bit. Mora bit pa zelo hudo, če temu ni tako. Sama vem, da nikoli ne bi mogla živeti z osebo, ki se ji o redu niti sanja ne. Takšni smo pač eni, očitno za marsikoga čudni, toda čustva so obojestranska .

Če je obojestransko, ni problema. In tudi jaz nisem "mirna", če vem, da me nekaj čaka za naredit, jaz pa npr. sedim za računalnikom. Jaz osebno ne maram sedet pri KUPU umazane posode, po možnosti že prisušene. Moj je vedno rekel, če sem pomivala zvečer, kaj pomivam,  bom že jutri. Sem rekla, da pač ne maram pomivat prisušenih posod in drginit kot budala. Ja, nimam pomivalnega stroja, drgnem na roke .

Igrače pa tudi mene ne motijo.

Slišala sem tudi za modela, ki je, preden je vrgel jogurtov lonček v smeti, le-tega pomil. Ne vem, meni je to malo čudno, za nekoga pa pač ne.

Vse bi človek prenesel, ampak da hoče svoje navade tudi na druge prenest, pa je hudo. Še najbolj zaradi otroka, kot sem že napisala.

Strinjam se z Al bino. Ta človek ma resne probleme in mora poiskati strokovno pomoč. Verjetno dobi tu in tam preblisk, da pretirava, samo verjetno si sam več ne more pomagat.


In na koncu ploskam Tehnofilu.  Problem zapušča normalne meje. In posledice čuti nič kriv otrok. In oprosti, ti kot mamica imaš dolžnost, da otroka zaščitiš pred nasiljem. Ampak ne, v vsem tem nemo stojiš in opazuješ nasilje nad otrokom. Se pravi, da tudi ti izvajaš nekakšen "teror" nad njim.

< Sporočilo je popravil tanikaa -- 20.3.2007 13:47:25 >

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Zakaj svojega otroka ne zaščitiš

Si enako kriva kot tvoj partner, saj jih otrok dobi po riti s tvojim (nemim) privoljenjem.

Pozitivno je, da iščeš rešitev.

ooooo jaz ga zaščitim na celi liniji in dobim pod nos da mu dam potuho, mogoče sem res napisala grozno ampak sej ni tok hudo pa ne da bi ga ščitla še zdaleč ne, ampak tud jaz ga udarim čez rit samo, ko res vem da si zasluži ne pa da ga kar ke v tri krasne.
sigurno ne pustim da se tepe otroka ampak pride moment, ko enostavno ne moreš več, naš mali je zelo zahteven otrok in te zelo izčrpa, nikoli se ne zamoti sam vedno te drži za prst in te vleče gor in dol al pa joka.
vedo pa samo tisti, ki nas poznajo in do sedaj so mi rekli vsi kapo dol da zdržim moram pa rečt da sem bila že tud tok na kocu da sem pristala na antidepresivih vender sem se zvlekla ven in sem si organizirala čas zase in začela delati na sebi.

ni pa tako črno kot zgleda, pač bo treba graditi na odnosu in ga malo postavit na realna tla da ni vse zlato kar se sveti.
lp

_____________________________

Jah takle mamo za tale dnar....

Tvoj je prava kopija Monka 

No..Šalo na stran..Glede tega,da otrok dobi po riti,ker drobi..Ma kaj neve,da otroci so pač otroci, in ne znajo tako lepo jest kot mi odrasli?? Mislim ne.. Da bi moj to naredil otroku, bi to naredil kvečjemu samo takrat pa še to zadnjič!!

ne al bina že od majčkenega je bil zelo zahteven, non stop jok in biti v središču pozornosti itak v vozičku nikoli ni bil pri miru...itd
samo kot pravim to vedo samo moji domači, težko je razlagati nekomu, ki si misli da je sigurno z mano kaj narobe.
tašča mi je vedno solila pamet, potem sem ji ga pustila za en dan in čez noč, od takrat se ga brani na vse kremplje je bila čisto izžeta in od takrat me gleda z drugačnimi očmi.
sej mi je tudi pediatrinja rekla da ta otrok nima obstanka, enostavno ne more biti pri miru, edino kako dobro risanko gleda tam 15 min.

_____________________________

Jah takle mamo za tale dnar....

Kar je meni zanimivo, je to, kako gredo eni ljudje glede čiščenja iz ene skrajnosti v drugo.  Sosed, kjer sem prej stanovala recimo VEDNO hodi s cunjo v roki. Če pozvoniš, bo ziher prišel s cunjo ven. Tak je bil, ko je bila njegova žena še živa in isti je sedaj. On je preden je fasngo spravil v shrambo, s cunjo vse obrisal, npr. tudi steklenice.  Po drugi strani pa je sposoben celo stanovanje pomiti z enim vedrom vode.

Midva z  sva neka povprečneža, kar se tiče stanovanja. Ker ne živimo skupaj s starši, mi razen  nihče ne more popaziti  da lahko jaz pucam. Zato to naredim na hitro, kadar Ela spi. Vendar lahko grem ven z njo tudi če imam polno korito posode za pomit ali cel kup cunj za zlikati (to lahko čaka celo nekaj dni), ker mi je pač bolj pomembno, da grem z njo ven. Sej komu to zlaufa, super, vendar meni ne. Mogoče se pa ne znam organizirati. Vendar, dokler nama z  tako paše, tudi tako bo. Meni niso všeč sterilna stanovanja, ki so kot laboratorij in ko pridep na obisk, se niti ne upaš vsesti.  Meni je všeč če je stanovanje prikupno razmetano, da se vidi da tam nekdo živi, da je domače, toplo.
Je pa res, da tako kot ima pa spucano in pospravljeno moja svakinja, pa še nikjer nisem videla. Sicer je nečakinja stara že 10 let, vendar je tako imela, tudi ko je bila še dojenček. Kako ji zlaufa, nimam pojma, vendar ima VEDNO vse poštimano v nulo in tako je navajena tudi nečakinja. Če bo jedla piškote, bo recimo vzela za to krožnik, kozarca nikoli ne pusti na mizi, za sabo (razen v svoji sobi ) vse pospravi. AMpak to seveda brez maltretiranja, kot ga opisuješ ti.

Ni mi pa recimo normalno, da prideš nekam na obisk in moraš dobesedno skidati umazane cunje s kavča, da se sploh lahko vsedeš.
Sicer pa kakor komu paše, meni tako, tebi tako. Hvalabogu, da smo si ljudje različni, da nam ni dolgčas!

Anonimen: Kar se tiče govorjenja o bolezni, to ni glih iz trte zvito. Glih zadnjič sem brala o eni genetski bolezni, ki se izraža  z duševnimi motnjami. V blažji obliki se lohk kaže glih s tem , da hoče met oseba urejeno okolje okrog sebe v nulo,

_____________________________

Ko se mi nasmehneš, s soncem napolniš moj dan.