Se strinjam.

Midva tud ne bova dala krstit, ko bo dovolj velik, da bo znal razmislit in povedat, če bo želel to, potem mu bova pomagala, do takrat pa....

_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...

Pri nas imamo krščene vse tri otroke in jim nič ne škoduje,dva sta opravila že tudi birmo, tretjega pa še čaka.
Naj omenim, da nisem kak verski fanatik.
Ko bodo pripravljeni na poroko naj se pa sami odločijo kakšno bodo imeli, ne pa da takrat skačejo okrog farov in prosijo za razna dovoljenja.

Jaz Mičice ne bom dala krstit. Imam krščanske zakramente, molim, v cerkev grem pa samo, kadar je prazna, niti pod razno pa k maši.

Odločitev je vajina ozirma sta jo prepustila otroku. Všeč mi je pripomba, da je bil Kristus odrasel moški, ko je bil krščen.

Vera je vera, institucija pa institucija. In žal, tale institucija, imenovana RKC je pač mnenja, da če si enkrat krščen, potem si njihov. Po njihovem mnenju sem tako njihova tudi jaz, samo jaz se z njimi ne strinjam. Mene so krstili, ker drugače moja babica ne bi mogla prenesti - pritiski, ki se ob takih zadevah vrstijo so strašni. Je res hec, da v glavah prevladuje nek maščevalni Bog, v resnici pa gre samo za uklanjanje pravilom institucije, kar z vero pravzaprav nima kaj dosti veze. No, jaz bi si želela, da me ne bi krstili. Iz čisto institucionalnih razlogov. Ne maram, da v kakšnih statistikah nastopam kot katolik.

Če se z vidika institucije lahko vedno odločiš, da ji boš pripadal, ne moreš se pa odločiti, da ji ne boš več, potem je bolj prav, da se otroku omogoči, da se odloči sam, ko bo dovolj star in informiran za to. Življenje je njegovo, ne pa od babic in dedkov.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Mi je zadnjič rekel dedek mojega otroka (ne moj oče), da bi bilo treba krstiti otroka, ker je to sedaj dobro...  Jaz nimam nobenih zakramentov, oče otroka jih ima, vendar v cerkev ne hodi, obnaša pa se zelo nekrščansko. Jaz bom to odločitev prepustila mojemu otroku - ko bo dovolj star, se bo sam odločil...

Irmy, kot vidim si tudi ti omenila, da otroke sedaj krstijo "vsi"...menim, da je sedaj takšen čas, ko je to preprosto moderno...in prosim, da mi oprostite tisti, ki ste resnično verni vseskozi, ne glede na čas, v katerem živimo...glede na napisano bi jaz na tvojemm (vajinem) mestu vztrajala pri svojem. Otrok se lahko kasneje odloči v zvezi s tem, kajne?

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

Zanimiva tema.
Jaz se strinajm s tem, da otok izbira sam kaj bo.
Pri nas je on veren, hodi v cerkev, jaz pa sem ateist. Imava kompromis, mene ne moti če hodi v cerkev ( ob praznikih) , on pa mene ne sili v to. Nikoli pa ne govorim nič čez nobeno vero, kljub temu, da jaz ne verjamem v to. Pustim pa tudi ne, da ji polnijo glavo s traparijami. Tako živiva že par let.Prvega otroka nisem dala krstit in tudi ta ki prihaja ne bo krščen. Pa verjetno bo ogenj v hiši, ker so njegovi starši zelo verni. Se bo že otrok sam odločil kako in kaj, ko bo do tega prišlo.

O tem je ze enkrat tekla debata in itak se ni dalo zmenit, ker vsak ima svoje mnenje. Moje mnejnje je, da se otrok ne more sam odlocit a bo veroval v boga al ne. To je glupo vprasanje. A naj jaz svojo tamalo vprasam: Adriana, a bos ti verjela v boga, a ce te mami krstit, pa k obhajilu pelat, pa birmi???? Totalno adijo razmisljanje. Otroka je treba vodit po pravi poti, in ga usmerjat da k temu da mu bo zivljenje lazje, mu pomagat pri odlocitvah! Moja hcera je krscena pri 2 mescih, sla bo tudi k obhajilu in birmi. Ce pa kasneje nebo zelela hodit v cerkev jo nebom silila.  Jest imam vse zakramente, v Boga verjamem, kar nepomeni da moram zato biti vsak dan pri masi al pa vsak teden. Ce je clovek ateist ok, ce pa v nekaj verjames moras to prenesti tudi na svojega otroka.

Smrka, to je pač tvoje mnenje. Zaradi tega še ne razmišljaš neumno, da ne bo pomote.

Ko sem omenjala, da se bo otrok odločil sam, nisem imela v mislih pogovor, ki si ga omenila ti. Ko bo čas, se bo otrok sam odločil ali bo veren, ali želi imeti samo zakramente ali bo hodil v cerkev. To je pač moje mnenje. In zaradi tega ni neumno. Jaz nimam nič proti. Vsekakor pa bom storila vse, kar je v moji moči, da ga bom vodila po pravi poti. Pa četudi brez zakramentov.

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

Tole pa ne bo držalo!
Jezus se je rodil v kot jud. In je živel kot jud. tako je bil 40 dni po svojem rojstvu darovan v templju (se pravi po naše bi temu rekli krst - takrat je dobil ime in vse to).

kar pa ti misliš, pa je "krst", ki ga je prejel od Janeza, preroka, ki je ljudem oznanjeval "krščanstvo" ki se je začelo šele z Jezusovim javnim delovanjem.

Irmy, odločitev je popolnoma vajina. ne dovoli, da ti kdorkoli pametuje, ali jo daj krstit ali ne! čeprav je dandanes to precej težko, ker ima praktično vsa starejša generacija (naši starši, stari starši pa sploh) s tem hude težave in zaradi tega izvajajo pritiske. jim je pač treba dopovedat, da so oni vzgojili otroka po svoje, ti jo boš pa zdej po svoje. čas je pa res popolnoma drugačen, stvari potekajo popolnoma drugače kot nekoč, in to na večini področij. glej mogoče malo bolj iz te perspektive in ne toliko iz cerkvene ali institucionalne. ti si starš in ti odločaš po svoji glavi oz. vesti.

sicer pa se otroka krsti v veri staršev, zato se tudi krščuje dojenčka. ker je to želja staršev in obljuba staršev in botra pred pričami, da bodo otroka vzgajali v krščanski veri. in če bi se tega nameravala držat, bi ti bil krst samoumeven. mislim, da je pri krstu vprašanje pripadnosti krščanstvu veliko bolj v ospredju kot pripadnost cerkvi kot instituciji. to pa se zadnje časa precej zamenjuje, ker cerkev kot institucija vleče "zanimive" poteze. tako se ljudje oddaljujejo od krščanstva na račun same institucije. zato se pa dela tak halo okrog krsta, velika zahvala gre pa gospe Sapramiška. popolna neumnost!! po mojem mnenju kažejo ti izbrisi predvsem na nepoučenost in na določeno zgubljenost v tem materialnem, kapitalističnem svetu. (mal sem zatavala )

Par, ki je veren in živi v skladu z neko vero, bo verjetno dal otroka krstit. Tisti, ki pa ni veren, mi je pa jasno, da otroka ne bo dal krstit. In, če neka družina ne živi z neko vero, mi ni jasno, kje naj bi otrok dobil idejo, da bi bil / je veren in da bi rad zakramente.

Mi je pa višek licemerstva to, da je precej v sloveniji tako nevernih in verujočih, pa jih cerkev moti, in otrokom puščajo svoje odločitve glede krsta oz. religije. A hkrati veselo barvajo pirhe, jejo potice, kuhajo šunko, postavljajo jaslice... Ali ni tudi to posiljevanje z vero? Ali se v tem primeru počaka, da otrok reče, da bi rad barval jajčka?

V končni fazi otroku vsako stvar vsiliš... Morda bi se on za vsako odločil drugače. Lahko bi imel dokler ne spozna eno ime, ki mu je všeč samo zaporedno številko pa bi se potem sam poimenoval, da mu ne bi vsilili kakšnega imena...

Sicer je pa tako, kot je napisala Gina...

P.S. Gina, pogrešala sem te!



_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Uh, ste me spomnile....jaz sem mojega tudi pozabila dati krstiti  pa sem se že vse zmenila....

bo že.....

_____________________________

...vox populi...

Irmy, odločitev je seveda prepuščena vama in ne celotni žlahti, ki naj raje kako drugače pomaga, kot pa s pametnimi "nasveti" in pobožnimi željami. Ker je torej odločitev prepuščena vama, mislita SAMO v dobro otroka. Torej, kaj to pomeni zanj in zakaj? Če trenutno na to ne najdeta odgovora, ga ne krstita. Konec koncev je otrok samostojno bitje, kot mi vsi, zato se naj odloči sam-in to takrat, ko bo to znal in predvsem znal ZAVESTNO razmišljati, da bo vedel zakaj se je odločil ZA ali PROTI.

Mi smo ateisti, tako, da pri nas to ne pride v poštev. Nikakor. Mi je bolj všeč, da otroci verjamejo v pravljice.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Jst bi na vajinem mestu otroka dala krstiti, kajti vero lahko opusti kadarkoli, če pa se hoče krstiti je že več komplikacij.
Meni se to ne zdi posiljevanje. Saj mogoče se otrok tudi z imenom ne strinja, pa naj bo zato brez imena do 18 leta, potem pa se bo že sam odločil,haha!

Mislim, da se dedki in babice nimajo kaj vtikat v vzgojo staršev in če sta se vidva odločila, da otroka ne bosta krstila, ne vem kaj se sedaj obremenjuješ s tem, če se starši ne strinjajo in se zgražajo. Vajina odločitev je kakršna je in konec besed. Jaz bi v trenutku zaključila pogovor čim bi nanesel v to smer. Rekla bi: tako sva se odločila in pika, če se nimate o čem drugem pogovarjat pojdite domov. Sam zato ker se nekdo ne strinja z mojo odločitvijo je ne bi spreminjala.

Midva sva se tud pogovarjala o tem... In sva se tud tkole odlocla kot vidva... Le da sem bla jaz prej tud vedno za to, da je otroka pac treba krstit... Nikol pa nism premisljevala zakaj!? Pac tko sem bla vzgojena... Jaz sem krscena in vsa moja familja je bla krscena... Pravzaprav vsi ki jih poznam so bli krsceni... In sem s tem gor rastla in sem bla prepricana, da to pac tko mora bit. Nikol se nisem poglabljala v to zakaj... To je bilo zame pac neki, kar pac mora bit... In me starsi nikol niso silil v karkoli. Preprosto so me po rosjtvu krstili, potem pa so me pustili, da se sama odlocim o veri itn. In nism bla nikol prisiljena v nic... Mami mi je sicer veckrat kaj povedala... Predstavila mi je pac vero v katero veruje ona sama in to je to. Na meni pa je blo al verujem tud sama al ne... In ce sem cist iskrena, se pac nisem nikol poglabljavlala v te zadeve...
Dokler nisem spoznala sedanjega partnerja s katerim se na splosno veliko pogovarjava o vseh zadevah, med drugim tudi o cerkvi in krstu... In me je preprical (valda ne prisilil, vendar mi je predstavil svoje stalisce), da svojih otrok ne bom (bova) krstila. Ceprav sem prej vse moje zivljenje nekako vedela, da jih bom.
Zdaj se povsem strinjam se s tem, da je to predvsem svobodna izbira. In ne starsev, ampak izbira otroka. Ker ta otrocek pac zraste v odraslo samostojno osebo... In naj sam odloca kaj je za njega prav in kaj ne in v kaj bo verjel. Pa naj se sam krsti potem, ce mu bo to vsec... Vsekakor pa ga ne bom krstila zato, ker jaz tako zelim, se manj pa zato, ker tko zelijo moji starsi!?

Otroku lahko predstavis to... Pac praznike, vero... Mu das ime. Potem bo pa odlocitev vedno njegova. Ali bo te praznike praznoval ali ne... In tudi ime si vedno lahko spremeni, ce mu to ni vsec... Ce ga pa krstis, bo v krstnem listu vedno nosil to ime. Kaj sploh je krst!? Nic drugega kot to, da mu das nekaj, kar se mu potem ne da vec vzeti.

Mislim, da imata zelo prav! Dat otroka krstit, ker tako vsi delajo, je traparija. Pa saj ne bo zanjp nič izgubljenega, še vedno se lahko krsti, ko/če se bo sama hotela - po moje bo tako krst dojemala še globlje oz. ji bo vse skupaj nekaj pomenilo. Če pa te krstijo kot dojenčka, pa te dejansko prisilijo v nekaj, v kar mogoče ne boš verjel, zate obljubijo stvari, ki se jih mogoče ne boš hotel držati in v katere ne verjameš...

Midva imava veliko srečo, da naju nihče niti k poroki ni silil, je pa res, da ne moji ne njegovi niso verni in so oboji tako svobodomiselni, da vejo, da je važno samo to, da se imava rada, ne pa razni zakramenti...

Mene pa je recimo babica ukradla in nesla h krstu, ko staršev ni bilo zraven, čeprav sama ni bila verna. Ji še danes malo zamerim to...

Vse se mi ne da prebirati ampak ga kar streljate. Zanimivo, da verniki ne veste, da tam nekje piše, da se otrok ne krsti, ker gre za osebno odločitev in vam mora to ateist povedati. Jao jao. A se od vernikov lahko pričakuje, da bodo razumeli, da cerkev s tem, ko otroka včalnite/krstite/žigosate/evidentirate pridobiva na politični moči in s tem svoj delež kolača še veča? Plačujem pa ga tudi jaz, ki bi raje dal za boljšo naložbo - kanto bencina in vžigalico.

Ne morite otroke s temi neumnostmi.. če želite hodite v cerkev.. otrokom pa dajte možnost izbire, ko bodo razmišljali o tem.. do takrat pa neumnosti stran iz njihovega življenja.. že tako bodo imeli polne glave nečesa, česar mi (ali vi) nismo imeli.. ne filajte jih še z verskimi vprašanji, ki jim ne koristijo prav nič...

Tudi jaz.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________