Problem je teh nekaj mesecev?????????

Nikoli ne bom razumela, upam da mi tudi ne bo potrebno, kako lahko v enem " zdravem " partnerskem odnosu pride do izsiljevanja npr. v tvojem primeru z otrokom. Oprosti, ampak meni je to otročje in se sigurno ne bi odločila še za enega otroka samo zaradi tega, ker bi partner tako želel.

Ja, vem, tudi jaz sem že razmišlala otem , da sem plodna kobila, pa da bi jedla tabletke-ampak s tem ne rešim tega občutka izsiljevanja.To meče temno senco nanj.
Malo več podatkov o njem: Precej časa je bil sam z mojim prvim sinom, torej sploh ni njegov, ker sem jaz takrat zaključevala 1.-selektivni letnik.Res se je potrudil, res mi je stal ob strani in me bodril.
Pri drugi nosečnosti-z njegovim 1.otrokom, sem skoraj vse izpite naredila med nosečnostjo in porodniško, takrat mi je pomagala tašča, ki je občasno (med mojo porodniško) čuvala malega dopoldan, da sem se jaz lahko učila.
On je ful priden, mravljica, pomaga pri gospodinjskih opravilih, veliko časa preživlja z otroci, ne hodi s kolegi ven...pravzaprav je skorajda popoln, je pa res da je navajen dobiti in doseči vse, česar se loti.

Zdaj je pa tako-čim mu omenim, da se moram učiti, on reče-spet bom sam s tamalim.....Je živčen, če grem na predavanja in me ni...ker ima res hudo naporno službo in hodi čisto fertik domov.
Jaz se zdaj, zaradi ljubega miru, učim potem, ko grejo otroci spat, ene dve uri, ampak ne morem...Tudi jaz sem zmatrana..in potem še dojenček?
Imam še 8 izpitov, diplomirati nameravam naslednje leto.

Tabletke.....ja, sem pomislila, pa se mi zdi bedasto se nekaj pretvarjat, mislim to ni to...

Eh če te nekdo izsiljuje na tak način, res ne vem zakaj bi imela slab občutek, ko bi mu nekaj "zamolčala".
Res je vprašanje zakaj sploh biti v tak vezi, ampak ona ga očitno ne misli pustiti in ji pomoje niti nima smisla tega svetovati.

Po moje bo on najraje videl da si doma kot poslušna ženička in mu rojevaš otroke. Tako je najbolj varno za njega, da mu ne boš kam ušla. Zdi se mi da ti niti nimaš veliko samozavesti, tudi on je nima (čeprav je manipulator ki ima rad vse pod kontrolo in se pretvarja da ima veliko samozavesti), navajen je bilti glavni v vajinem odnosu. Če ti pa paše tak odnos je Ok, če ti pa ne, pol je pa problem.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Oprosti ampak v vajini vezi je ljubezen sam na tvoji strani. Ker prava ljubezen ne pogojuje. Ne moreš rečt, ne bom te mel več rad če ne boš imela otroka. V bistvu lahko rečeš,sam če bi men to reku bi resnično pakiral v minuti. V vezi so kompromisi, če tega ni, pa to ni ljubezen ampak odvisnost oz. odnos močnejši-šibkejši. To pa ni nobena veza.
Kje imata pa spoštovanje?
Razumevanje?
Medsebojno pomoč?
Družinsko življenje-enakopravno?

Razumem da ga imaš rada, sam, a maš rajš njega kot sebe?

Jaz pa ne razumem, zakaj ji večina svetujete naj ga zapusti????????

A je to rešitev?A ve tudi ob vsaki krizi mislite pakirat njegove ali svoje kufre? A se vam zdi to tako enostavno?

Mislim sorry no, ker razmišljam drugače , ampak to ni to no!

Jaz bom rekla, pogovor, pogovor, pogovor,.... in če ne gre nikamor, če se odnosi totalno ohladijo, če ni več za biti skupaj, če ni več ljubezni, navezanosti, .... razmisli o tem, da bi odšel/ spakiral ali kar koli pač.  Ampak da pa že  ob enem nesporazumu omenjate pakiranje, ne vem no. A bi same naredile tako?

Če bi meni osebno rekel da bo šel če ne bom takoj imela otroka, bi mu rekla naj kar gre ja.
Itak bi se probala pogovorit, samo izsiljevat se pa nebi pustila. Kompromise sklepaš itak, sam podrejat se pa niti približno ne mislim.

Niti sem ziher da meni ne bi kej takega nihče ki me pozna reku. Ker bi se mu začela smejat. Ljudje okoli mene vejo da imam svoje želje, svojo voljo in da mi ne morejo vsilit svoje. Se okoli marsičesa dogovoriš, samo v vezi pa ni tistega "ubogaj in to takoj drugače.....!

Sem raj sama k v takem "odnosu".

S takim cepcom se itak nimaš kej pogovarjat  očitno si je neki zapiču v glavo in je kot majhen otrok-sam da je po njegovem...

Včasih ljudje ne znamo najbolje komunicirat in v tistem navalu rečemo stvari, ki jih niti ne mislimo.

Res zakaj bi ga kar zapustila, to v življenju ne gre kar tako. Najprej naj se pogovorita, v miru. MOrda bosta celo našla kompromis, ki bo ustrezal obema, včasih si je treba vzet samo malo časa, pa se da vse uredit.

Ne vem kaj se dogaja z mano...

Ze vceri sem predlagal eni.. da se naj znebi svojga.. ker je idiot.. ker je zahteval splav od svoje.. ki jo ma tko blazno rad..

In za tega bi isto predlagal.. da ga skenslas.. ki pa zahteva otroka.. od teba..

Ravno obratna situacija... in predlagam isto.. kenslanje..

Na videz drugacen primer.. pa v bistvu je isti.. Manipulacija!!!!

Nima smisla bit skupaj.. kadar je temelj manipulacija..

Najbrž na nekem nivoju lahko razumem njegovo hudo željo po otroku, še mnogo lažje pa tvojo grozo ob hudi utrujenosti, strahu ob otrokovih boleznih in neugodju ob bolniškah...
Jaz mislim, da te hudo izsiljuje in da v resnici ne bo šel nikamor proč od tebe. Če bi v resnici šel, a bi ga potem hotela imeti, take sorte izsiljevalca, ki te tako zelo zelo pogojno ima rad - samo če mu točno ta hip daš še enega otroka?! Če te ima dovolj rad, bo počakal še pol ali eno leto, če te nima, itak nimaš kaj s takim človekom počet, a ne.
Teži ti pa zato, da bi bilo tebi bolj zoprno, neugodno in naporno živet z njegovo nenehno slabo voljo, grdim vedenjem, da bi imela bolj hude občutke krivde, ker mu ne ustrežeš, kot bi ti bilo hudo imeti še enega otroka, a ni to jasno? Skratka, čez trupla hoče doseči svoje. Čez eno uho notri, čez drugo ven, kot pri otrocih...vztrajaj pri svojem, brez sekiranja in slabe volje. Tvoja sreča ne more biti odvisna od tega, koliko je njemu ta hip do otroka, pa koliko mu je težko čuvat svojega lastnega otroka, ker ima kao težko službo?! Ti spelji svoje, četudi se ta hip krivo ali neugodno počutiš, njemu je vseeno, dol mu visi za tvoje bolečine, zakaj bi potem morale tebe ganiti njegove? Je pa tako, da take krize povsod pridejo, v vseh  vezah in brez smisla je padati na take finte, da se tolk sekiraš. Zdaj misli malo nase in si naredi življenje tebi ugodno in uspešno, saj si ti sama edini človek, s katerim boš vse življenje in edini človek, kateri te ne bo nikdar zapustil in od katerega je odvisno tvoje razpoloženje in zadovoljstvo. Jaz bi končala faks....

To je prvi hujši problem.
Do sedaj nisva imela nobenih težav.
Je pa res, da je malce ali pa precej patriarhalno naravnan...Še večji problem je v tem, ker jaz nisem podredljiva.
Ja, res je, da ima on klišejsko predstavo o popolni ženi+mami, urejeni družini, s hišo in psom in vse oh in sploh.In ga tole zdaj res meče s tira-prelomljena obljuba.Da sva se nekaj dogovorila in da jaz zdaj ta dogovor prekinjam.Da bi ne bilo tako kot je, če bi mu že v začetku povedala, da ne želim treh otrok.Potem ne bi imel otroka z mano in da ne bi bil sploh več z mano in ne bi šel v nakup hiše,...
Ampak jaz mislim da je to bull shit, človek se je hudo namučil, da me je dobil, mislim da je to bolj en lari fari, tudi jaz mislim, da najbrž ne bi imel jajc, da bi šel, ampak težko grem pa čez izsiljevanje.To me boli, to mi daje občutek reproduktivnega stroja.Ne vem, če bom to lahko kdaj pozabila.
Glede na vaše odgovore vidim, da ni svinjarija, če sem se pač premislila.Pa saj gre le za zamik, saj otrok bo.

Res ga ne razumem.

Kaj boš, ko boš doštudirala? Pa ne msilim stroke....

_____________________________

...vox populi...

a boš tudi službo menjala?

_____________________________

...vox populi...