mene pa nekaj zanima. A vam pri vaših zahtevnejših malčkih vaši partnerji stojijo ob strani, vam pomagajo?
Pri nas sem za vse sama (otrok, bajta...), no, razen zvečer (22.00ali 23.00) ko se naš tata vrne, našo dobesedno zbudi s poljubi (pravi, da jo je pogrešal) in popolnoma zmede (pol se pa mama ukvarjaj z njo). Ampak "ta boljš"  mi pa je ko reče, da jo razvajam, da sem si sama kriva, da je taka in da kaj tolk stvari berem in neke finte uporabljam, saj njegovi starši niso nič meli, razen stajce in niso nič vedli, pa so oni fajn gor zrasli (ja, je videt), ampak pika na i pa je, ko reče, da jo bo popazil, ko bo malo bolj normalna .
sicer se pa dobro razumemo in jaz pazim, da mi te stvari gredo pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven, ker če bi se sekirala in bila živčna vem,da bi zelo slabo vplivala na in bi bila potem še bolj razdražljiva

Ja, res da se da tale karakter otroka malo prevzgojiti, a to je res bore malo in še tista malenkost zahteva več kot celega človeka. Jaz po skoraj sedmih mesecih nespanja enostavno nimam dovolj energije, da bi se spopadla s tem. Pa ne le nespanje, še nošenje ves dan in poslušanje joka, pa tolaženje... V glavnem vsega preveč.

Meni partner stoji ob strani ves čas. Zelo mi pomaga, ga prevzame, vendar tolažba mamice nemalokrat zaleže bolj (žal). Kljub pomoči sem zelo utrujena in brezvoljna, pa če ga ima veliko on, sva pa na koncu dva taka. Toliko o tem koliko energije pobere tak otrok.


@Seven: sem za, da bi se najprej kar srečale in malo poklepetale in spoznale, mogoče pa bo potem to že dovolj. Si  izmenjamo številke in se v hudih trenutkih potem tolažimo med seboj.

Da bi se lahko dobile (ker že nekje drugje imam veliko organizacijsko vlogo - gre tudi za nek forum) bom pa vlogo organizatorja srečanja ponudila tudi tule. Da bo zadevo lažje speljati, mi napišite kateri dan v tednu in ura v dnevu bi vam za tako srečanje najbolj odgovarjala ter lokacija (ker ste verjetno od vsepovsod). Mogoče bi za začetek predlagala kot lokacijo LJ ali okolico, ker sklepam, da nas je od tu največ in če bo uspešno, se lahko potem dobivamo na vsakem koncu enkrat, da bo volk sit in koza cela.

Torej, navedite: dan v tednu, uro v dnevu in lokacijo, kjer bi se želeli dobiti.

Pa vsem skupaj veliko mirnih živcev, hladno kri in predvsem dobro voljo in sončka, da vam vlije energije (da ne boste hodeče truplo kot sem jaz ).

Ups, tole je pa v novi temi napisano. Se opravičujem, da sem jo spregledala. Torej za srečanje pišite v: http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=1525334

saj vem, da to mogoče ni najbolj primerno za to temo, ampak sem tako vesela, da moram podelit z vami. popoldan so k nam prišli prijatelji, da "pogledajo ta malo". pa vprašajo našega očka (ki je imel danes prosto) kako kaj radosti očetovstva, pa naš odgovori v smislu "saj sem dedc", pa ja ne bom... na kar mu klapa zateži in obrazloži pomen očetovstva in pomoči mamici in o vsej plemenitosti, veličastnosti, privilegiju ipd. Ko so odšli, se je ponudil, da jo on malo popazi, potem pa je še po hiši pomagal pospraviti. očitno mu je dalo malo misliti... ni za obupat...

Joj, naše očetovstvo je tudi bolj tako... za tri minute na dan. Za kaj več pa ni živcev. Na začetku se je še ponujal za varstvo, a ko sem po eni uri prišla domov, je mali ležal na postelji in jokal, dragi pa zraven ležal in trmil. Ampak je pa vsaj prevzel vlogo pomivanja posode in občasnega kuhanja večerje, tako da se ne bom pritoževala. Me že s  tem razbremeni (če bi še to name padlo, bi bilo ).

(Svetlo, tudi jaz sem pomislila na to, ko sem prebrala odgovor al bine.)

Aja, pa mama mi je zadnjič rekla, da sem si sama kriva, da je takšen, ker sem malega zasvojila z dojenjem. Kako se pa otroka zasvoji z dojenjem???  

No zdaj vsaj vem, da nisem čudna, da sanjam o spanju brez joka. Samo nisem vedela, da sodi v to kategorijo. Sem mislila, da tako pač je. Naš sicer spi, ampak na sprehodu, v avtu, skratka, kadar ni doma. Pri R ga ne morem pustit. Ma nevem kakšen čut, da prec ve, kdaj grem in najkasneje po 15 minutah vklopi sireno. Ko pridem domov, je pa najprej hud jok, češ kako mi je hudo, pa kar šla si, pol je pa ok. Pa je R res potrpežljiv in me nikoli ne pokliče, češ naj si malo odpočije. Samo pol cela soseka ve, da sta sama doma.

Se še jaz pridružujem vašemu "klubu". Naš je strašen zahtevnež. Že od začetka. Najglasnejši že v porodnišnici  . Sicer je zdaj vsaj malo bolje, ko ga ne mučijo več krči, kot prve mesece, zahtaven je pa še vedno. Asistenco zahteva non stop. Pa ni nezadovoljen dojenček, nasprotno, samo hrbta mu ne smeš obrnit. 
Brez moža tega ne bi zmogla. Že delovni teden komaj preživim in komaj čakam vikende, da ga prevzame še kdo drug.
Ko bi vsaj ponoči spali, se še pritoževala ne bi.



_____________________________

Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D

Še k temu:

1. Zelo intenzivni (definitivno ti ne more biti dolgčas, če si z njim)
2. Obcutljivi          (zadnjič mu je med previjanjem na trebušček padel pokrovček od kreme, pa sem ga mirila pol ure!!! )
3. Tezko jih potolazis   (ja, se mečemo na trepalnice.)
4. Ne spijo ponoci            (bujenje tudi do 20x)
5. Zelo aktivni         (definitivno)
6. Izcrpavajo      (zvečer sem kot cunja ...)
7. Kot dojencki se pogosto hranijo   (ker (žal) ne dojim, to niti ne drži)
8. Nepredvidljivi    (ne, točno vem, kdaj bo začel tulit )
9, Zelo velika poteba po kontaktu in nosenju    (moji bicepsi so zavidljivih razsežnosti)
10. Nocejo biti sami, zato pogosto jocejo (stajica je bila najbolj brezvezen nakup. Noter je samo, če se sklanjam nadenj in ga zabavam. )

_____________________________

Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D