moj ne bi zamudo za nic na svetu. ce bi pa imel tehten razlog, da ni bi sel, ok, ampak bi pa ziher pol vzela mami s sabo.

Da. 

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Je bil obakrat in tud zdaj ne grem brez njega!

Moj si želi biti z menoj!

Moj drugič ni šel, ker je zbolel. Je pa res bolje, da je zraven.

absolutno DA!
prvič je bil in ne bi ga mogel nihče prepričat da ne sme ali ne more, sedaj pa sploh ni debate - samo če pogruntamo kako bomo s hčero v tistem času....

Prvič je bil zraven in ne on ne jaz nisva niti razmišljala o tem, da ne bi bil. To je nekaj najbolj dragocenega tako za tebe, ki rojevaš, da imaš njegovo podporo, da je tam, zanj pa tudi, da je prisoten, ko se rodi njegov otrok, ko prereže popkovino, da se spoznava z njim tiste prve minute, ko tebe še rihtajo...
V drugo gre tudi zraven, če ne bo kakšno čudno naključje naneslo, da ne bova imela varstva za tamalo. Samo si ne predstavljam rodit brez njega.

ja tudi z mano bo šel. če je sodeloval pri spočetju, naj pa še pri porodu

Ja je bil zraven. Na začetku mu sicer ni bilo najbolj do tega, proti koncu nosečnosti pa se je odločil, da bo zraven in mu ni žal. Je rekel, da bi mu bilo žal, če ne bi bil zraven. Tudi za očete je to nepozabna izkušnja, jaz pa si niti ne predstavljam, da bi morala sama ležat v porodni. Mi je zelo pomagal, ko se je pogovarjal z mano in me hotel zamotit ter me spravljal v smeh. Tudi naspednjič bo definitivno zraven, če se bo dalo.

_____________________________

Domen - 16.6.2006
Daša - 21.1.2009

Si ne predstavljam da nebi bil zraven, saj se bo ja njegov otrok rodil. Pa tudi kar dobro prenaša te stvari, če mu bo pa kaj slabo bo pa šel ven. Ampak mislim da bo cel čas zraven, tudi popkovino želi prerezat.

Moj hoce na vsak nacin zraven, jaz pa ne vem zakaj, nekaj oklevam. Saj ga ne bom mogla prepricat v nasprotno, ampak veckrat pomislim, da mi tako ne bo znal pomagati in bolecino olajsati .

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

Z mojmu sva omenjala to možnost, pa nisem vedela, kaj mi bo sploh koristil, ker ni nič kaj dosti bral ali hodil v materinsko ali karkoli podobnega. Zelo sem si želela, da je zraven, ampak bližje ko je bilo, bolj se mi je zdelo, da sploh ne ve, v kaj gre in da gre mogoče zaradi statusnega simbola.
On je o tem govoril s sodelavci, ki so mu svetovali,da naj gre, ker potem tudi osebje lepše dela s porodnico in je bil od takrat trdno odločen, da bo zraven, da mi pomaga. Pri njegovih doma jim je to čudno, a kljub temu ni niti podvomil (to pomeni, da je  bil zelo prepričan ), no njegovemu bratu je predrago , se mu je ravno ta teden rodil drugi otrok...
Zaključek: oba želiva, da sva tudi naslendnjič oba skupaj (no, jaz vem, da bom ), ker sva se ful ujela in je bilo meni full v pomoč. Pa vsaj tiste par tednov me je še bolj cenil zarad tega...

Pri nama o temu nismo razglabljali... je takoj na zacetku rekel, da si zeli biti zraven , jst se pa tudi nisem pritozevala. Sem vesela, da bova sla skupaj skozi to...  Sedaj samo se cakava in odstevama dni, kdaj se bo nas pikec odlocil za prihod...

Midva s partnerjem sva se tudi odločila, da gre z mano na porod. Upam, da bo zdržal. 

Bil z mano cel čas, razen v operacijski, kjer  pa po krivdi babice ni bil, čeprav je bil CR s spinalnim blokom. Je bla smena (je lih začela delat, ta prejšnja mu je rekla, da gre zraven), pa nedelja pa se ji zgleda ni dal ubadat s tem . Jaz sem bila zadovoljna, razen da na koncu ni migel biti z mano, njemu pa tudi ni žal.

Sam je želel,  da bi bil zraven in lahko rečem da mi je bilo v veliko olajšanje da je bil tam.  Tudi v drugo me bo spremljal.

_____________________________

7.3.2006 je štorklja končno dostavila prvi paket...

8.9.2007 pa še drugega :)

Moj bo šel z menoj in komaj čaka.Je tako neučakan.
Mislim da je dobro da gre zraven da ti daje oporo in da tudi vidi kako to zgleda.Pomoje bo zanj to nepozabna izkušnja.

Moj dragi je že takoj, ko sem zanosila rekel, da bo zraven, edino popkovine nebi rad prerezal. Mogoče sploh ne bo prišlo do tega, da bi ga sploh vprašali, mogoče pa se bo v tistem trenutku kar spontano odločil, bomo videli.

Prvič je bil zraven.
Zdaj v drugo še ne veva. Če bo kakšna zelo neugodna ura, potem bo ostal pri hčerki. Če bo izvedljivo bo najbrž zraven.
Jaz sem mu povedala, da mi je čist vseeno ali je zraven ali ni. Prvič sem bila itak čist zadeta, med popadki sem spala, tako da nisem vedela, da je sploh tam.
Pa itak mi nima kaj za pomagat. Da pa tam sedi in me gleda...ne vem. Izguba časa.
Ampak kakor rečeno - ker je izrazil željo, potem bo z mano, če bova imela varstvo za hčerko.

Moj  bo zraven če bo doma ali če bo lahko prišel pravočasno iz službe. Rodila bom namreč v Trbovljah, ker sem iz Zasavja on pa ima službo v Ljubljani.

_____________________________

17.06.2007 ob 23:17 je na svet prijokal najin sonček Ažbe!

Joj, js upam, da bo šel. Sicer je pa bolj mehkužen, ko vidi kri mu rata slabo, tako da ne vem, kako se bo to obneslo .
Oba si želiva bit skupaj, a upam, da ne bodo imeli več dela z njim kot z mano...

Pri meni je bil prvič zraven. Najprej je sicer okleval, ker ne mara bolnic, krvi, .... Pa je potem po pogovoru s "sotrpini" ugotovil, da to ni nič takga, da ni to kakšno klanje, ... Meni pa je bilo tudi uredu, da me je malo zabaval med popadki, sem kar pozabila nanje, kljub zelooo dolgemu porodu (14 ur). Za drugo pa se še ne pogavarjava, po mojem pa bo zraven, ker mu prvič ni uspelo prerezati popkovnico, ker ga je ob vsej zmedi, da smo končno rodili, babica kar pozabila vprašati. No tudi to, da bo prerezal popkovnico je najprej trdil da tega on že ne bo naredil, potem ga je pa prijateljičin mož prepričal, da je treba!

Moj bo zraven, čeprav je celo nosečnost zelo slabo spremljal zadeve. Še v materinski šoli je komaj zdržal, razen na tistem predavanju, ko so bile slike od poroda. Je imel pa oči kot 5 kovačev.
Upam, da mi bo stal ob strani in da ne bo odpovedal v ključnih trenutkih. Po mojem mal preveč na easy jemlje vse skupi.

Moj je bil obakrat zraven, pa nama ni žal. Ful mi je pomagal, me masiral,... pa še pomojem ne bo nikoli pozabil, kako je obema prerezal popkovino, to vsem tako ponosno razlaga. Tko, da sem ful vesela, da je bil ob meni.

_____________________________

DA BI VERJEL VASE, NI TREBA, DA VERJAMEJO VATE DRUGI LJUDJE.