Ravnokar je bla sprememba plana...na Polževo gremo. Tam majo tud per

jaz sem drgač iz Krke.. tam k si mim padu ko si šel v Metliko

tko, da.. če bo plan mimo mene.. potem se ustavi.. mam še bolj mrzlega

Kva nisi prej tega povedu, tam mim sem padu v Nedeljo okol pol desetih direkt dol s Hočevja . Na Metliki pa ne padeš v Krko, ampak se pripelješ k po jajcih, k je klinčev makadam, jest pa na specialki.

hehe.. Hočejve tut zajeban klanc.. vsaj iz moje smeri gor :)

no.. makadam se konča malo višje.. pol je pa tak fin klanc dol v Krko.. in tam smo se predlani tut mal ustavli.. za kako minuto dve.. :)

ojma nima kaj se greste na 14 straneh, malo sem preletela, pa recimo da me je zasrbelo da bi nekaj dodala .

Jaz sem od malega bila navajena iti 2x letno k babic in dedku na počitnice, to je bil najboljši čas mojega življenja . Pa sta tastaredva v tistem času ponavadi šla sama nekam na dopust ali pa samo preprosto bila doma. Manjkalo mi ni nič, njima tudi ne, jaz sem vedno hotela še ostati . 1x nisem pomislila na starše, tudi oni niso klicali (no, vsaj mene ne, mogoče so kaj z babico govorili) in imam resen namen svojega sinka pošiljati na počitnice k babici, da še jaz malo stegnem patke v miru ali pa da greva z možem sama na dopust. Oba in skupaj. Itak je otrok na počitnicah in ti prav tako. Nihče od udeleženih ne more rečt da je "ostal sam doma".

Drugače sem jaz v zadnjih dveh mesecih bila 2x sama na štajerskem pri mojih za cel vikend, mož ni mogel zraven zaradi službe. Pa sva po svoje imela vsak prost vikend, pojma nimam kaj je počel tiste tri dni brez mene, enkrat vmes me je klical kako se nekaj skuha in da mu je gat zmanjkalo . En večer vem da je šel z kolegi na kartanje, pa sem ga naslednji dan pozabila vprašat kdaj je prišel domov .

Odkrito pa priznam, da bi me motilo, da bi šel z kolegi na dopust za 4 dni, ker tega tudi jaz ne počnem, vsekakor bi ga vzela s sabo oz. kaj čem hudič babji, nebi mi dalo miru, da bi jaz z  ostala sama doma, medtem ko bi ga on žural, ker si mora nafilat baterije. Tudi jaz sem tega marsikdaj potrebna, pa me nihče ne razume ali pošlje za 3 dni v toplice na masaže in razvajanje. Ko se odločiš za  ti mora na nek način bit jasno, da marsikaj ne bo več nikoli kot je bilo pred tem.....

Pa me raztrgajte, briga me...

Ne bomo te raztrgal, no . Itak je debata že zdaaaavnaj zašla s teme. Ja no, zakaj pa ne bi šla v toplice?Evo, jaz sem ravno danes razmišljala, da moram tašči reči, da naj me naroči k svoji maserki na eno masažo. Si bom privoščila nekaj zase. Saj se ne bo svet podrl, če bosta mož in beba nekaj uric brez mene. Pa tudi če zginem za nekaj dni, tamala me verjetno sploh ne bi pogrešala.
Res da potem, ko imaš otroka, marsikaj ni več tako, kot je bilo prej. Se pa da marsikatero željo kljub temu uresničit, če človek to želi. Samo volja mora biti (na obeh straneh).

< Sporočilo je popravil Ankica -- 30.5.2007 15:33:58 >

zakaj ne greš?? se te more poslat?? .. rečeš da bi šla.. in pač greš.. se zmeniš vse doma.. in gotovo..

pa ga še ti žuraj tistih par dni na leto čisto sama..

Eh Zahi, ne se obešat na vsako besedno zvezo, ker potem nastane takšna 14 strani dolga klobasa kdo je kaj komu rekel in potem še dve strani analiziranaja kaj je nekdo s tem mislil.....

Tudi moj gre vsako leto s prijatelji za 4 dni na morje jadrat in pravi, da to rabi da je to zanj res sprostitev. Mu verjamem zaupam in ni težav.

Me pa res včasih pozabi poklicat prvi dan pa me šele naslednji ali pa mi vsaj pošlje SMS sicer zelo kratek a prisrčen, pa potem lažje zaspim.

Ni problem v teh 4 dneh, problem je v komunikaciji med njima in zaupanjem drug v drugega.

Čez en mesec gre moj  spet jadrat za 4 dni, pa ko pride nazaj se mava še rajš kot prej....

Se pa tudi me ženske prijateljice dogovarjamo, da si tudi me lahko privoščimo dva dvni oddiha in počitka. Bomo tudi me emancipirane in se brez možev in otrok podale za dva dni na morje. Komaj čakam..

A ne moj mož pa že ne .Pa pusti mojega moža pri miru,če hočeš sam mir

ma ja,pa kaj hudiča ima sploh sam na morje za hodit??Nevem no,mogoče sem malo za leseno nogo ampak če imaš partnerko greš valda z njo.

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

meni se pa zdi, da je nekaj narobe z vajino komunikacijo...morda tudi samim odnosom na splošno...
če se ne uspeta pogovoriti, se pa vsedi in mu v miru napiši pismo...svoje občutke, dvome, želje...seveda brez obtoževanj in očitajočega tona...

glede (občasnih) ločenih dopustov je pa stvar dogovora in karakterja partnerjev...
moj gre sedaj že nekaj let poleti za mesec in pol na drug konec sveta...prej sva šla skupaj, sedaj pa jaz ostajam doma s hčerko, ker se mi zdi premajhna in premalo odporna za tako potovanje... pa mi niti na misel ne pride, da bi mu težila ali da bi se kdo kaj držal....gre pa za neko vrsto mešanega potovanja (družinsko - obisk sorodnikov, službeno, izobraževalno...)..po eni strani ga zelo pogrešam, po drugi mi pa zelo paše biti malo sama in uživati bolj v ženski družbi ..pa še fajn mi je, ker mu naročim kup stvari, ki mi jih 'mora' prinest iz moje druge domovine, ki je njegova prva ...

kar dosti ljudem pa ni jasno, kako, da mu nič ne težim oz.da mu kar 'pustim' iti...meni je fajn, ker vem, da je on zadovoljen in mu privoščim te 'počitnice' in se že veselim, da bomo kmalu lahko šli vsi skupaj (al pa tudi ne, če ga prepričam za še enega  )

letos mi bo le žal, ker vem da ga bosta oba otroka kar pogrešala, ampak njegova mama je tudi vse starejša...

kaj pa če ima nekdo od partnerjev nek čisto svoj hobi (npr.potapljanje, jadranje...), ki drugemu ne paše..naj se mu kar odpove?...jaz od mojega nikoli ne bi zahtevala, da se mora zaradi mene odpovedati nečemu, kar ga resnično veseli...pa tudi jaz se ne bi temu odpovedala... pa saj na dopust se gre lahko še vedno skupaj pred ali po teh dnevih s prijatelji?!?