Sem vidla, da mi ene slikice ni prilepilo. Skratka lahko noč. Se poslavljam, ker predajam tipkovnico mojemu .

Špela: kako si dala tak avatar gor?

nikical je nazaj

Končno  sem se prebila do konca z odgovori, zdaj pa lahko napišem, kaj smo mi izvedeli pri zdravniku.
Danes je bila taka gužva, da sva s Saro čakali tri ure. Vmes mi je na rokah enourno kitico odspala, potem sva se pa še kar podojili.
Men zdravila-ospen, na srečo prijemajo, tako da nimam več vročine. Moram pa pozorno gledati Saro, saj tablete vsebujejo mlečne beljakovine in mlečni sladkor.  Če bi se ji kakorkoli začelo kazati  (pikice, drugačno blato...), bi jaz dobila druge antibiotike.

Sara vročine že nekaj dni nima več, urin je tudi bil ok. Vendar, ker se očitno res premalo redi, moramo dati njen urin še na urokulturo. Je pa bila zdravnica pozorna tudi na to, ko sem ji povedala, da se Sara od prejšnjega tedna, ko je imela vročino, med dojenjem ful poti v glavo.  Malo ima še tudi rdeče žrelo, tako da je zgleda imela neko virozo.

Se pa zadnje dni tudi nenormalno slini. Čaz dan ji moram ene 2-3-krat menjati majčko, da o slinčkih sploh ne govorim.

glede spanja in uspavanja - Sara povečini zaspi sama v svoji posteljici. To pa zato, ker sem jo načrtno navadila na to, saj sem še do pred nekaj mesecev nazaj morala s Timom iti ležat in dokler ni trdno zaspal, se nisem mogla odstraniti. Je bil pravi detektor za moje gibanje. Pri Sari se mi pa celo zdi, da raje zaspi sama kot v kakem naročju.

No, da še enkrat povem glede avatarja. Bom bolj počasi pisala, da bo bolj razločno napisano!

Najprej v svoj računalnik shraneš slikico, ki ti je všeč (z zgoraj omenjene strani ali katerekoli druge strani ali kakršnokoli lastno slikico)  - z desno miškino tipko klikneš in izbereš "shrani sliko kot" - nato nekje v eno mapo na svojem računalniku to slikico shraniš.
Nato slikico spraviš v željeno velikost- pomanjšaš - Na računalniku sigurno imaš kak program za ogled in oblikovanje slikic (ali fotografij z digitalnega fotoaparat) - tam narediš to z ustreznim orodnim gubmom (resize).
Shranjevanje slikice v avatar -  odpreš svoj profil na RR; pod rubriko "moj avatar" označiš "naloži moj avatar" - prebrskaš svoj rač. in poiščeš prej oblikovano (na ustrezno velikost) slikico in si jo naložiš.
 

Ste čveke, jaz vam ne sledim več sproti.
Tko da nisem iskala kdaj ste določile termin za naslednje srečanje ... kje in kdaj torej?

SpelaP - sem se naposlušala  , tudi meni je všeč tale muzika

Ronja - Igre z .... zelo podobno ...zelo rada ima, ko jo dvignem da gleda čez mojo ramo in greva čez stanovanje in pregledava če je še vse na svojem mestu, malo potipava in po potrebi malo premakneva stvari, obužuje ko ji hočem pojesti rokice ali trebušček - se zelo smeji, ali ko jo nežno z brado žgečkam po rebrih, ko se skrijem za kaj in naglas pokukam ven KU-KU, ko ji vztrajno igrivo ponavljam, da česa ne sme .... ne-ne-ne-ne ... recimo ko me cuka (mala nagajivka že razume ! da nagaja), smešno se ji zdi če simuliram kihanje, enkrat sem nekaj izpljunila in se je ful zasmejala in če simuliram nekaj podobnega ji je še vedno smešno, rada ima že z mojo pomočjo telovadi z rokicami in nogicami ... gori - doli - gori - doli - naaaaokoli, všeč ji je tudi diči diči diča (na kolenu ali pa prekrižam noge in jo posadim na gleženj tako, da je s trebuhom naslonjena na nogo in jo držim za rokice in premikam nogo gor in dol), zelo zelo zelo rada ima, da jo pustim da vstane na noge kadar je v mojem naročju in jo primem  z obema rokama pod pazduho in jo v smislu plesanja vrtim levo desno in pojem (to ji je res strašno všeč), rada ima da se trkneva s čelom buča-buča-buča-trk (to takoj ve za kaj gre in se prav naštima) ... sama se veliko igra na tleh pod visečimi igračkami, zelo rada se upira z nogicami na 'šprikle' z obešenimi igračkami, odbrca dol s podloge in zadnje dni se celo kotali iz hrbta na rebuh in nazaj in se zadovoljno smeji, ko ji rata ... itd. kar si zmislimo sproti.

Sem pa probala foro s plenico, ki jo hoče požreti pa me je tako gledala, da sem se počutila prav trapasto .

Tole me je spomnilo na eno zgodbico od mojega sodelavca, ki ima predšolskega sinčka. Rad napiše kako prigodo, mislim, da ne bi zameril če eno prilepim semle, naslovil jo je Očetovska ponižnost in Muca C:

Starši smo deležni dnevne torture in kroničnega pomanjkanja časa. Presenečenje, da v resnici le imaš čas pride takrat, ko mulac odide za dan ali dva na kakšen dopust. To presenečenje traja ravno do njegovega prihoda, ko se spremeni v pereče spoznanje, da je tvoj čas odvisen od muh mulca, ki vedno in res vedno nekaj hoče.

In to spoznanje je grozljivo. Ne samo, da lahko v času njegove odsotnosti dlje in kvalitetneje spiš (ker ni nikogar ki bi se ti slinil po obrazu sredi noči, te brcal v občutljive dele, porival palce pod veke, ali te izrival s postelje...), tudi doma lahko več narediš. In se pri tem še spočiješ!

Ko pa je doma...

Grozno. Poleg vse oskrbe, delaš še stvari, ki so se ti od nekdaj zdele, milo rečeno, bebave. Spuščaš zvoke, impersonaliziraš razno razne živali, ljudi, igrače, oponašaš živali, pripoveduješ in si izmišljaš si zgodbe... vse to seveda takrat, ko si zaspan, utrujen, ko se ti nekaj grozno mudi, ali pa bi rad samo gledal televizor.

 Očetovstvo/starševstvo je grozljivo težka zadeva.
In ne konča se samo z izkoriščanjem med utrujenostjo, neprespanostjo in drugimi podobnimi zlorabami..

Povrhu vsega si deležen še ponižanj. Čisto res.  

Recimo...
Kako težko je pripraviti mulca, da pospravlja igrače za seboj (brez pretiranega izkoriščanja svoje večje fizične moči) vedo vsi starši. Potrebno je pregovarjanje, podkupovanje, moralno izsiljevanje in ustrahovanje.

Izkaže se, da ustrahovanje še najbolj deluje.

Ustrahovanje je sestavljeno iz preprostega psihološkega pritiska na izgubo osebne lastnine. V stilu: ”Če igrače ne bodo pospravljene, jih jutri ne bo več”. In to podkrepiš z neko znano informacijo. Recimo, on dobro ve, da mu bo Muca C. odnesla copate, če jih ne bo pospravljal. V poizkusu psihološkega pritiska in v trenutku inspiracije, sem mu zagotovil, da bo Muca  odnašala tudi igrače. In to vse tiste igrače, ki so očitno nepospravljene ali neurejene.

In nekaj časa je grožnja delovala!
Potem pa lepi dan reče: ”Očka! Meni se pa zdi, da Muca Copatarica ne obstaja! ”

Po neugodnem trenutku tišine, polnem vizij, kako spet pospravljam njegove igrače, sem ga vprašal zakaj tako misli.

”Ker je še nisem videl!! In če je nisem videl, potem je ni!”

Kako naj se kosaš s takim argumentom? Pa sem ga pohvalil, ja da je to sicer povsem res, da moramo res verjeti samo v stvari, v katere se sami prepričamo, ampak ta Muca pa ZANESLJIVO hodi naokoli in jemlje igrače.

Pa je rekel: ”Prav, pa ji narediva past!”

Pri tem je mislil na trik s škatlo in paličico privezano na vrvico, ki sem mu ga pokazal ta dan. To je bila še ena skupina tistih bebavih trenutkov, ko držiš v rokah lego kocko, se obnašaš kot da je ptič, spuščaš zvoke kot da si ptič, glasno goltaš navidezna zrna koruze, ki so kao posuta okoli in pod škatlo (pastjo), porineš lego kocko - ptiča pod dvignjeno škatlo in se glasno mastiš z še več navideznimi koruznimi zrni, ki so kao pod dvignjeno škatlo, takrat pa mulac potegne vrvico in ko pokrov/škatla pade čez navideznega ptiča, spuščaš še zvoke ujetega ptiča...

Na neznansko veselje mulca, ki zahteva kdo ve koliko ponovitev. Pa z ISTO lego kocko znova in znova impersonaliziraš lačnega, jedočega in sitega a ujetega  ptiča...  

Potem pa ta ideja o pasti za Muco.

Pa ga vprašam, no muce ne jedo koruze, kaj pa jedo? In izstreli ”PTIČKE!”.

No, to je vedel.

In potem znova, ne vem katerič že, postavim tisto škatlo/past in dam spodaj tisto isto lego kocko, ki je celo dopoldne služila kot simulirani ptič.

Pa mi očitajoče in razočarano reče:  ”Ja zakaj pa v past daješ LEGO kocko!”  

In, ne vem že katerič, izpadem totalni kreten. In to v očeh štiriletnika...   Skratka, izkazalo se je, da je res hotel ujeti Pravo Muco Copatarico. In to samo zato, da mu potem ne bi bilo treba pospravljati igrač.

Grozno, kaj me še čaka...


Glede športanja - jaz tudi nisem pretirano športen tip. Najbolj mi ustrezajo dolgi, hitri sprehodi, izleti ... skratka hoja. Nekoliko še kolesrjenje in tek na smučeh. To dvoje je skoraj čist odpadlo zadnje čase. Lahko bi rekla, da je moja rekreacija zadnje čase skrčena na aktivnosti okrog hiške in seveda Nece.

Glasba za - ? Ne vem kaj ima najraje, posluša kar poslušam jaz. Zagotovo ji niso všeč glasovi drugih dojenčkov, ki jo znajo celo spraviti v jok - ? ni mi jasno zakaj, ampak tako je.






< Sporočilo je popravil Drnula -- 6.11.2007 0:35:52 >

Dobro jutro

Zgleda da sem prva

Noč kar lepo prespana kljub kašlju in težkemu dihanju- hropenju

Za vse bolančke pa da čimprej se pozdravite.

In za nebolančke da slučajno ne zbolite.

Se oglaša pridem kmalu

jutro!!!!!!!!!!

no pri nas pa kevinu kar teče iz nosa in pa kašlja, vročine hvalabogu nima, ne vem ali naj se grena pokazat ali ne,

NKY  če se ti zdi da gre na slabše se pejta pokazat pa tudi če ti potem reče da je samo prehlad.

ja saj bom poklcala ko odprejo svoja vrata in verjetno po malici tja skočila, no ja bolje res 1x preveč kot premalo, pa četudi pol malo grdo gledajo.

jaz ravnokar pijem kavico kevin pa dremucka.

ravnokar premišljujem ali tamalmu hrope al se samo tako sliši zaradi noska?

Mene že postrani gledajo - pa kaj čem  - so le naši otročki in bi zanje naredili vse da bi jim bilo lažje.

Men i pa Svit pomaga tipkat

Jaz sem svojo dozo   že spial

in ali je svit kaj bolje, glede na to, da ste dokaj dobro spali?

no kevin je že pokonci
in je prav tako kar dobre volje

dobro jutro vsem!!!

Dobro jutro.
Kako ste? Neki dni n isem mela časa čekirat in moram zdej vse nadoknadit.Ulovila sem sam, da  se veliko  potepa po našem forumu, zato jih tudi medve z Nikolajo pošiljava cel kup vsem "bolančkom", kot pravi Ana .
Moram prebrat, kaj se dogaja,da bom lohk kej komentirala.