Lep pozdrav vsem!

Upam, da nisem načela že kakšne oguljene teme, a sem v stiski in ne vem kaj naredit.
Sem v sedmem tednu nosečnosti in situacija ni nič kaj rožnata.
Julija 2006 sem nenačrtovano zanosila in ker so mi  obljubljali dobro zaposlitev  sva se s fantom odločila, da je verjetno bolje da splavim. No, kasneje se pač je zgodilo da sem kljub obljubam ostala brez službe in izgubila status študenta zaradi enega neopravljenega izpita. Življenje se mi je kar zakompliciralo, kajti kljub pet letnemu delu preko študenta na firmi in poslušanjem obljub iz tega ni bilo nič.
No, februarja je fant začel navijat za otroka; seveda sem bila nekoliko nesigurna, saj imam še za dokončat faks in si poiskat službo, a po tehtnem razmisleku sem sama pri sebi ugotovila, da si to želim. Pa tudi fant ima že svoja leta 38 (ločen, dva otroka 12,14 let) in prav prisrčen se mi je zdel, ko mi je obljubljal, da bo delal z mano kot s princesko, da me bo pazil, razvajal...Seveda sem 16 maja naredila test in bil je pozitiven . Partner je bil ves iz sebe in res iz srca vesel. Sama sem bila poplavljena dobrih in tistih "strah me je" misli, a sem bila vesela.
Kmalu po tem se je začelo - ko sem ga prosila, naj kadi zunaj, ko sem mu kaj postokala, ko mi je delalo slabo. Danes pa so stvari presegle svoje meje - ko sem ustala je zakadil celo dnevno - rekla sem, da če ne more malo paziti name, je znorel mi vrgel kufre in rekel naj izginem seveda vse sočno začinjeno z žalivkami. Potem me je zaprl na balkon in ker mu nisem hotela dati ključev od avta še stresel,da sem se sesedla. Ko je izginil v neznano sem ugotovila, da je mogoče res najbolje da zbežim domov. A on me ni nič poklical, me je le ozmerjal pred prijatelji. NIsem zdržala in sem se odločila, da je bolje da poskušam rešiti situacijo, tako sem šla zvečer nazaj, da bi se pogovorila. Pogovor je bil totalno nemogoč; žalil me je tako, da mi še zdaj tečejo solze in ko sem mu rekla, povej kaj hočeš mi je rekel da mene in otroka

Sama sem zelo v strahu kaj naj naredim. Nisem ga še videla takega, pa čeprav sva že dolgo skupaj. Od kar sem noseča, me napada, žali, se tako razjezi, da je popolnoma nekontroliran. Ko ga vprašam, če je nosečnost razlog za to odgovori da ne.
Ne vem kaj naj naredim. Ali naj grem, ali naj vztrajam. Sama otroka ne morem imet ker sem pavzer, oče je brezposelen, mama ima zelo nizko plačo. Na splavu sem že bila in v tako kratkem času si ne predstavljam it na še enega. Otroka bi iz srca rada imela, a ne vem kako. Ne vem, če bi bilo to okolje sploh primerno za otroka.
Kaj naj naredim??? Pomagajte mi prosim, sama ne vidim več izhoda.

Mislim, da je res najbolje, da nimaš otroka z njim.Ali bo tudi otroka ko bo jokal, začel tresti?Tudi če si morda zdaj v nosečnosti bolj občutljiva in ti hormoni nagajajo, se nebi smel tako obnašati.Dobro razmisli, dokler ni prepozno.Vse dobro ti želim.

glede na to, da je že enkrat ločen, je imela njegova žena verjetno dober razlog za ločitev. Vse kar opisuješ se mi zdi grozno in jaz osebno niti trenutek ne bi želela ostati s takim človekom!

Dvoličnež .

Enkrat ves sladek, drugič nasilen.

Ne vem, če se ti splača z njim ostat, boljše, da greš.

Dobro, ne pozmamo situacije, lahko da ima sam kakšne velike probleme, da pa kljub temu res želi tebe in otroka, ampak določenih stvari ne sfolga.

Samo, da te je zaprl na balkon kot kakšnega otroka, pa še stresel te je? To mi pa res ne gre v račun, res ne.

Že drži, da vsakemu poči živec, ampak za tako stvar pa mislim, da res ni imel razloga.

Definitivno pojdi stran od tega tipa, ker ima očitne probleme sam s sabo. Sedaj si noseča in moraš misliti na oba in stres ti ne bo nič pomagal. Saj če je ločen je bivša že imela razlog da se loči oz. se ne čudim da je če ima take izpade.

Glede otroka se moraš pa sama odločit kaj boš storila.

_____________________________

12.09.07 sva dobila najinga sončka Jako
06.05.2010 smo dobili še drugega sončka Žigo

...Na ta lepi dan v meni erekcija se ti ne zdi da ne more biti lepša...

Punca premisli preden bo prepozno, ker to stanje bo vedno le slabše NIKOLI ne bo boljše. Okolje za otroka pa je definitivno neprimerno.

Stran od takega desca, kaj pa drugega. In če je otrok vsaj s tvoje strani zaželjen, boš že poiskala prava pot zanj in zate. Po treh mesecih si lahko najdeš kakšno službo, ki vaju bo reševala. Pa na socilano tudi lahko potrkaš. Taki kot si ti, so upravičeni.

Pogovori se z mamo, morda ti pa lahko priskoči na pomoč. Glede na to, da je oče doma, mama še dela, bi lahko stopili skupaj in rešili tega otroka s tabo vred. Od dedca pa stran, definitivno. Naj se zdira in stresa potem sam nad sabo.

< Sporočilo je popravil caillou -- 6.6.2007 8:43:12 >

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

saj se mi iz srca smiliš. ampak, punce, ženske, dekleta: kje jih res najdete takšne? njegov karakter bi se sigurno v teh nekaj letih moral pokazati. mi ni jasno, da bi se spreobrnil čez noč.

sicer bi ti to lahko dalo misliti lani, ko sta se odločila za splav. situacija ni bila rožnata niti takrat, niti zdaj. ampak takrat se mu ni zdelo obdržati otroka, zdaj pa si ga je zaželel - to se mi zdi malce nepremišljeno, tako otročje.

prvo kot prvo: reši se ga. najdi si takega, ki te bo res imel rad. veš, tudi taki so. tudi taki, ki so obzirni, prijazni in te pazijo in mazijo.

drugo: glede otroka dobro premisli. če res ni nobenih možnosti, potem pač nimaš izbire. lahko ti pa to zakomplicira nadaljne življenje. ko boš pripravljena na otroka, pa ga ne boš mogla imeti. vem, da je zate to zdaj velika stiska in težka odločitev. poskusi se umakniti k staršem in se z njimi pogovoriti. starši so le starši in nekaj izkušenj imajo in vedno bodo delali v tvoje  dobro (če so le količkaj normalni). tudi, če bo njihova prva reakcija burna - jih razumi in jim daj priložnost, da se pomirijo s tem in potem si pomagajte.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Če bi jaz bila na tvojem mestu se več nebi vračala k njemu.Pojdi na splav dokončaj študij boš že našla kasneje boljšega tipa zate in za otroka.T o je moje mnenje čeprav sem proti splavu ampak v takšni situaciji nisem proti.

Ne hodi nazaj k njemu. Bolje ne bo nikoli, lahko samo še slabše. Kaj pa ko bosta imela  in bo on jokal in mu dvignil živec.

Glede otroka pa....v kolikor bi lahko sama skrbela za njega ga obdrži (mislim predvsem finančno), drugače ga daj v posvojitev ali pa naredi splav. Žal. Je brezveze da še otroku uničiš življenje.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Kar se otroka tiče boš morala sama najti odgovor. Me ti lahko rečemo, da splavi, ti si pa tista, ki boo s tem morala živeti. In samo v sebi lahko najdeš odgovor ali boš lahko živela s tem. Pa sem zagovornik tega, da ženska sama odloča o sebi in svojem telesu, ter da je tudi splav čisto legalna opcija. Si pa ti tista, ki ve, kako se je počutila lani po prvem splavu in kaki občutki te dajejo sedaj.
Kar se pa tipa tiče pa samo daleč stran. Ne se vračat. V skrajni sili (glede na domače razmere) imaš na voljo tudi materinske domove. Dokončaj študij, delo se najde, če se ga le hoče.
Tako, da držim pesti, da se boš odločila tako, kot bo zate najbolje.

Draga anonimna, res ti ne zavidam situacije - pa vendarle: kaj res ni že prej nakazal pravega karakterja? Da bi se spremenil od danes na jutri . Dvomim. Tak, ki že v nosečnosti tako ravna s teboj, bo po porodu, ko se bo življenje v marsičem spremenilo, s tabo ravnal še slabše. Kakšen pa je imel odnos do bivše žene, otrok - tudi to marsikaj pove, veš!?
In tisti, ki ima na jeziku - ciljam na izjave o tem, kako te bo nosil po rokah, ponavadi nima v dejanjih.

< Sporočilo je popravil Dejča -- 6.6.2007 9:32:19 >

Otrok je sad ljubezni! Zakaj bi zdaj dala stran otroka, če daješ stran fanta?
Vse so preživele same z otroki pa tudi ti boš. Za vse ostalo je pa dovolj, da imaš starše, ki so ti pripravljeni pomagati. Razmisli edino to, kaj boš naredila,ko greš od njega stran. Otrok v tebi raste in te rabi, prisluhni mu, pa boš videla, da je to res.

Zanima me kakšen je do svojih dveh otrok iz prejšnjega zakona?! Sigurno ni vse tako nedolžno kot izgleda. Na tvojem mestu bi 2x premislila, ker se lahko vse to samo še stopnjuje. Saj navsezadnje boš storila tako kot ti bo velelo srce. Ampak svetujem ti da poslušaš tudi razum...

Po mojem mnenju malo izkorišča tvojo situacijo: si brez službe in odvisna od njega. Verjetno bi bilo drugače, če bi ti lahko samostojno odšla in živela po svoje. če pa tako obnašanje primerjam z svojim partnerjem bi prišla do zaključka, da je v sebi zelo živčen in nosi kakšen problem. Morda je razlog ravno v financah: vzdževati bo moral tebe in še tri otroke. Moj partner je v živčnih krizah totalno nemogoč, me tudi užali, pa čeprav ne misli tako. To je zgolj način prenašanje svoje togote name. Tako se pač obnašajo čustveno nezreli ljudje. Midva sva z leti in odkritim pogovorom to težavo zelo omilila in je skoraj ni več. Torej morda vse ni tako črno. Pogovori se z njim, čimprej dokončaj študij in si išči službo.

Če bi te imel rad bi bil že prvič proti splavu in bi kljub tvoji brezposelnosti zmogla.
Kaj pa boš naredila se boš morala odločiti sama. Jaz s takim tipom ne bi vztrajala in prišakovala, da se spremeni. Na balkon zakleniti nosečo punco in jo potem še stresati se pa meni zdi totalno bolano. Naj se spravi na sebi enakega, če je že tak frajer .

Jaz bi v takšni situaciji spakirala kufre, odšla domov k staršem in naredila splav. Pri tako nizki nosečnosti je ponavadi treba vzeti samo tabletko. Nebi si želela da me karkoli spominja na tega človeka še celo življenje, otrok pa vaju poveže za vedno in to bi bil že tretji za katerega bo moral plačevati preživnino .
Čas zaceli vse rane, končaj šolo, zaposli se, uredi si življenje, prišel bo novi partner in z njim nov začetek.

Jaz bi šla tak hitro stran da bi se kar kadilo. Domov. Služba se vedno najde, pač ne glih sanjska sam.... Če si študentka itak lahko delaš preko študenta.
Zaklenil na balkon in stresal!!! In ti bi ostala tam in reševala  Kaj pa bi rešila
38 let starga dedca bi naučila kako obvladovat bes in te spoštovat  Kako funkcjonirajo veze brez spoštovanja mi ni čist jasno. To je pa ja osnova vsakega partnerstva. Ga ni razloga na svetu zaradi katerega bi nekdo zaklenil in stresal človeka ki ga ljubi! Ga ni! S tem te hoče samo ponižat. Ti dokazat da si nula! In ti mu to dopuščaš in še iščeš izgovore
On nima spoštovanja do tebe, daj vsaj ti ga imej kaj do sebe!

Nihče te ne bo spoštoval, če ne boš spoštovala ti sama sebe!

Razlog prvega splava je meni kar nekaj, zarad službe delat splav  A ste že slišal za kontracepcijo  Ma ok, kar je je... Mislim pa da je skrajni čas da odrasteš in se začneš zanašat sama nase, ne pa na partnerja, starše....
Jaz osebno se nebi nikoli odločila za otroka če bi se zavedala da sama zanj ne bi mogla skrbet. Kaj pa če bi se to zgodilo čez eno leto ko bi bil otrok že na svetu
Če se zavedaš da sama nisi zmožna skrbet za ....veš kaj je za narest. Sem sicer proti splavu "namest kontracepcije" ampak bolje kot pa da ostaneš pri tem človeku in uničiš življenje sebi in še otroku.

Bravo Karin, tak se dela, nič v vato zavijat, je tako kot je in pika.

Mišek,sicer tega moškega ne poznam,ampak večina je takih,da ko uvidijo,da se jim ženska ne bo pustila provocirat in vodit po njegovih željah,se umaknejo. Imajo ranjen ponos in ne pridejo blizu bivše niti otrok. No to govorim iz lastne izkušnje.Moj bivši svoje hčere ne pozna...
Druga možna varianta pa je lahko taka kot jo opisuješ,da se bo zmeraj in povsod hotel vključevat v življenje otroka,kar v bistvu ni tako slabo-odvisno od njegovega odnosa. Če si bo želel samo k svojemu otroku ali pa bo hotel kaj nagajat