Jaz si zelo želim, da bi bil zraven in me vmes malo spodbujal. Gremo!!!

Jaz mojega moža sploh niem spraševal, če si želi biti zraven pri porodu, mi je pa dal to že takoj vedeti . Tudi na pregledih pri G je doslej manjkal le enkrat (zraven je bil celo pri prvem vaginalnem UZ pri 8ih tednih).

On pravi, da mu veliko pomeni, da bo lahko ob meni in mi poskušal po svojih močeh lajšati porod. Še najbolj pa hoče biti zraven tudi zaradi tega, da lahko poišče pomoč ali kaj popvraša tudi takrat, ko sam tega ne bi mogla. Ko sem ga vprašala, če si želi on prerzat popkovino, pa je rekel, da sigurno, če bom jaz to dovolila. A ni krasen ta moj srček

Je pa tako, on sam je veterinar po izobrazbi in je zato vseg hudega že vajen .

Jaz pa vem nekaj. Čeprav je to moja prva nosečnost in se porod bliža, nimam nobene treme pred vsem skupaj, če pomislim, da bo on tam z mano. Če si pa zamislim, da bi morala v pordno sobo sama, pa ne vem kako bi šlo. med nama je namreč zaupanje in medsebojna podpora tako visoka, da dejansko verjetno sama tam sploh ne bi mogla funkcionirati.

res pa je, da ga silila ne bi nikdar. s tem lahko odnosu po moje narediš več sškode kot koristi. semže slišala za primere, k je imel pratner še dolgo težave pri seksu zaradi zanj travmatičnega pogleda na trpečo partnerko med porodom. Eden je celo izjavil,da kaj takega ne bi mogel več povzročiti nobeni ženski, sploh pa ne svoji ženi

Vsekakor mora biti porod dogodek, kjer oba želita, da sta prisotna oba. Je pa verjetno vsaki porodnici lažje, če ima nekoga s seboj in se ne počuti sama ter na milost in nemilost prepuščena zgolj bolnišničnemu osebju...

_____________________________

19.07.2007 je na svet pokukal naš Bor ...
23.10.2010 pričakujemo še enega fantka

Hehe, dobro je napisal Pušenjak.
NO, moj fant si zelo zelo želi in ne vem, zakaj bi mu to odrekla, predvsem pa se mi zdi, da mi bo tako manj dolgčas med čakanjem...

Otroka bi verjetno čisto lepo rodila tudi čisto sama, če ne bi bilo nikogar zraven, pa vseeno rajši vidim, da je kje še kaka babica blizu, če gre pa kaj ornk narobe, je pa tudi kak zdravnik zaželen , sicer se jim ni treba silit zraven, hehe. Isto je s fantom - absolutno ni nujno potreben, lahko mi pa malo olajša tisti čas, saj sem prepričana, da spada v prvo kategorijo .

Glede na to, da imava kar nekaj izkušenj, ko je šlo s katerim od naju kaj narobe (zdravstveno) in nama je vedno pasalo, da je bil drugi zraven, si mislim, da bo tu isto... Da naredi tiste praktične zadeve, pristavi lavor, če bom bruhala, recimo, hehe;) ali pa da se malo hecava vmes, to navadno se, kadar kaj fejst boli, se malo zamotiš... Pa pri meni je tudi dobro, da je nekdo zraven, ki malo pogleda, če je vse ok, ker jaz ne zaženem panike za nič in potem je včasih že ornk štala, jaz pa še vedno trdim, da sem v redu... In takrat je fino, da en drug vidi, če nisem, pa ukrepa. Vsaj parkrat vem, da je bilo to kar fajn - zdravniki so namreč veseli in ti rade volje verjamejo, da si ok, če tako rečeš...

_____________________________

Uživaj življenje...

Z mojim  sva nedavno gledala eno oddajo, kjer so prikazali porod (naravni in CR) in je bil čisto zelen med gledanjem, ponoči je omel pa še nočne more, tako da sem prepričana, da mi ne bi bil kaj dosti v pomoč, ko bom rojevala. Že pri prvih dveh porodih ni bil prisoten, pa mislim, da tudi tokrat ne bo. Čeprav se mi zdi, da sam zbira pogum za to...Bomo videli...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moj je bil pri obeh zdraven. Ga nisem nič silila, se je sam odločil.
Pri prvem so ga prijatli nasrali, da to traja in traja da si naj kej za brat vzame seboj - pa je, ampak je šlo tako hitro, da bi skoraj zamudil vse dogajanje.
Pri drugem pa če ne bi bilo njega ne vem kako bi rodila. So nas kar pustil v porodni, vsake toliko časa je prišla babica pogledat, a ko je bila že oakcija je bila pa babica in on - tako da me je bilo kar malo strah.
Tako da, kdor ima možnosti naj bo zdraven .
Toplo priporočam.

katipi, če se bo slučajno odločil, obstaja še vmesna varianta - da je s tabo v prvi porodni fazi, ko so samo popadki, nobene krvi, samo boli te in ti lahko pri tem malo pomaga, takrat ga v bistvu itak najbolj rabiš, potem med samim iztisom si itak verjetno preveč skoncentrirana na veliko dogajanje, da bi lahko kaj bistvenega prispeval... POtem, za grand finale, pa ga lepo pošljejo ven na klopco počakat in ti v miru rodiš do konca, pa ga pokličejo, ko sta že obe/a umiti/a in lepi/a in se pride pocartat.  Samo ideja. Silila ga pa tudi jaz ne bi.

Jaz sem za!Moj mož bo ob meni ko bom rodila.Naj vidi kako to zgleda sploh pa ga rabim za podporo ob sebi.

Na vsakem pregledu pri G je hotel biti zraven, na UZ tudi... Izraža željo, da bi bil z menoj tudi pri porodu... Ampak kako bo to šlo, nevem.. Ni ravno taki, ki bi prenesel to krv, mu slabo postane.. Kako se bo obneslo, bom že s tem zadovoljna, da je poskusil.. 

Jaz sem tudi ZA. Moj  je bil zraven vseh 8 ur in mi je bilo super. Se je pa sam odločil. Če bi rekel, da ne želi biti zraven, ga pač ne bi silila. Sem pa res vesela, da je bilo kot je bilo. Pa nikoli ne bom pozabla, kolk je bil srečen, ko je prvič pestoval najino princesko.

Ronja, bom upoštevala tvoj predlog...

Po moje vam ne bo žal Je vseeno fino, če očka vidi svojega otroka med prvimi

Jaz sem vsekakor za, silila pa ga nikoli ne bi v to.

_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!

Ja jaz tudi pravim, da če je lahko poleg pri lustnem delu naj še bo pri malo manj luštnem.....

Moj je bil ves čas proti da ne bo. Bolj se bliža veliki dan, bolj razmišlja o tem, da bi pa vseeno bil. Silit ga nočem v nič. Kak se bo odločil, tak bo...
Naj se ateki sami odločijo, me mamice, pa bomo preživele tudi brez njih, čeprav verjamem, da je čisto drugače če je poleg, kot pa da si sam...

Torej: JA, ampak ne na silo :D
(pa tudi nocem, da bi babice imele več dela z njim, kot pa z mano... ker je bolj obcutljive sorte)

Lep dan
Tecka



< Sporočilo je popravil tecka_nosecka -- 12.6.2007 20:37:27 >

tut jaz sem definitivno ZA,prvo ker mi je bil ful ful ful v oporo,drugo pa,ke se mi zdi da zdr.osebje v porodnišnici nate gleda malo drugače kot pa,če si sam.....

100% sem ZA!!!!  Moj je bil zraven in mi je bilo res prijetno zaradi tega. Nekako sem se počutila bolj varno. On je bil pa tudi navdušen, ko je zagledal našega sončka!

_____________________________

Vedno imej pred očmi nekaj lepega,
pa čeprav je to le marjetica v kozarcu od marmelade!

Moj  med nosečnostjo ni bil prepričan ali bo pri porodu ali ne. Sva se zmenila, da bo vsaj pri prvem delu (da mi ne bo preveč dolgčas ), pri drugem pa ne rabi biti, če bi mu postalo preveč grozno ...

Na koncu je bil z mano celih 12 ur, iz sobe pa ga ne bi spravil nihče . Spadal je definitivno v prvo kategorijo, na koncu pa so ga celo solze oblile.

Res se je obnesel in mi bil v veliko oporo in vesela sem, da je bil z mano in da ga nisem v to prisilila. Drugače pa bi tudi jaz čisto sigurno rodila in bi bilo tudi tako o.k.

Moj sej ev prvem trimesečju branil z vsemi štirimi. Res je bolj švoh za kri, bolezni in to, ne prenaša najbolje. V drugem trimesečju sva se o tem bolj poglobljeno pogovarjala, nisem ga silila, sem pa povedala, da želim,da bi bil zraven. Potem je prišla šola za starše. Malo je zavijal z očmi, pa se nato odločil, da bo zraven, da pa ničesar ne obljubi, da bo lahko moral it ven.

Na koncu je prišel, preden sem ga sploh uspela poklicat, sama sem bila namreč 4 tedne pred porodom že hospitalizirana. On 22h sem sporočila, da grem v porodno, ker so do 2h nisem javila (ker mi niso pustili poklicat moža, grrrrr!!!!), je k sreči prišel sam in ostal z eno pavzo za lulat do samega konca. Porod je bil obupen, vlekel se je 19 ur, končal se je s CR, opora moža je bila neprecenljiva. In za drugo veva, da mož vsekakor bo zraven, razen če mu viška sila to prepreči.