Kaj pa ce bi onadva ze skupi zivela in bi on hotel okrevat sam!? Bi ona sla nekam za 3 mesece, zato da mu ustreze?? Ali bi se on odselil za 3 mesece in ji rekel, da ko se pozdravi pride nazaj domov.....  Fak.

Kak se vam da  Itak.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Itak.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Nisem vsega brala, ker nimam časa ampak rada bi povedala, da je njen partner morda takšen človek, ki si ne želi, da bi ga kdo videl, kadar je ves ubogi in bolan.Ljudje smo različni, nekateri imajo v bolezni radi, da jih strežejo spredaj in zadaj, sploh tisti, ki se sami sebi smilijo, nekateri so pa takrat radi sami in to moramo spoštovati.Če bi mene moj prosil, naj ga ne obiskujem, bi njegovo željo spoštovala.

Moj je tudi na začetku najine zveze moral na eno operacijo.. In si je želel, da sem ob njemu, čeprav še nisem spoznala njegove družine.. In ne verjamem, da je pri njemu razlog, da ga ne bi videla nepokretnega, pač pa, da bo lahko prišla ljubica.. Pa da ji ne pusti takrat ko bo doma okreval? 

Zahi tok si mi smesen.....

Jaz sem pa skor prepricana, da bi su ti svojo pogledat..... tud ce bi te prosila da ne...!?

Točno tako, Nežna.

Lahko da bo anonimna vseeno prišla, pa bo on še bolj slabe volje in ubogi, kot je, lahko pa ga bo to razveselilo. Mogoče je to samo trenutno njegovo "razmišljanje".

Ljubica? Itak je vse možno. Ampak za vsako "drugačnost", pa tudi ni vse ljubica ali ljubček kriv.

Joj... komaj sem se prebila skozi vse vaše prispevke.
Torej...

ZAHI... hvala, hvala, hvala, ker si osvetlil moški pogled na vso stvar. Si me potolažil. Ok, res je da ne razumem te fantove želje. Ampak mislim da jo bom spoštovala. Nisem ljubosumen človek (če bi bila, bi ga že zdavnja pustila).
In nimam namena sumničit vsako njegovo dejanje oz. besedo.
Prav gotovo pa bova na zvezi po telefonu (temu se pač ne bom mogla odreči, ga bom preveč pogrešala).

Kar se tiče njegovih staršev - jih še ne poznam. Pa ne zato, ker on tega ne bi želel. Ampak ker tega JAZ nisem želela. Ne vem zakaj bi že kar v štartu vpletala staršem in sorodnike. Bova najprej počakala, kaj se bo odvijalo med nama. Če bo vse po sreči in bova ostala skupaj, bova prej al slej postala del družine (on moje, jaz pa njegove).

Po karakterju sva zelo različna. pa imam tudi jaz želje oz. zahteve, ki jih fant ne razume, vendar pa jih spoštuje in me ne sili v nekaj kar jaz nočem.

Jaz osebno ne maram bolnišnic, ampak on tega (še) ne ve. Rekel pa je, da sovraži, ko mu začne kdo z:" Sej bo, sej bo" al pa "Kako si? A te fejst boli? Joj kk si bogi".
No prav to sem pa jaz sposobna izjavit v takih situacijah.

Se pa strinjam z Zahijem, da je v tem primeru ON tisti, katerega željo je treba upoštevat.... jaz v tem trenutku nisem tolk pomembna, sej se ne gre zame. vsaj v tistem čist osnovnem smislu.

Na trenutke sem dobila občutek kot da ste nekatere tu gor dobile patnerje identične sebi. A se v vsem strinjate z njimi? pa oni z vami? Pa ste se že na začetku kr z vsem strinjali? Močno dvomim.

Aja pa še to.... a za vsako stvar ko se ne strinjate s partnerjem, pa že kar sumite da ima drugo? Za vsako besedo, ki jo partner izreče drugače, kot bi jo izrekle ve, že razmišljate da niste za skup, pa da vas vara?