Glej, ne želim nič pametovat, ker nisem sociolog. Imam pa še zdaj zvezek iz srednje šole, kjer je napisana definicija, ki preprosto pravi, da je socializacija "proces vključevanja posameznika v ŠIRŠE družbeno okolje". To res pomeni, da praktično poteka bolj ali manj vse življenje, vsekakor pa je v krogu družine tista res primarna. Za vse ostale pa je potrebno malce širše družbeno okolje, v tem primeru vrstnikov iz vrtcev. Zdaj, katera je pomembnejša in katera ne, je najbrž lahko tudi stvar debate, a dejstvo je, da okolje vrstnikov drastično spremeni marsikaj v okolju otroka. Naenkrat se mora podrejati potrebam drugih, sprejemati drugačna pravila, spoznavati, da njegova volja ni nujno tudi volja ostalih ..... vse to in še morje drugih stvari otroku samo koristi, ravno zato, ker človek pač ni bitje, ki živi na "samotnem otoku", temveč se prej ali slej MORA vključevati v širšo družbo.

Jaz bi ga dala z naseldnjim letom, se pravi ko bo 3. Otroci gredo tudi pri 4 letih v vrtec, kakšne velike razlike pa po mojem tudi ni.

No, jaz tudi , smo se marsičesa sami naučili, rajši ne pomislim, kako smo bili pametni, sploh z eno sosedo

Tole prebiram in tudi mene čedalje bolj "stiska" pri srcu. Najbrž je veliko mamic, ki podobno občutimo, ko naše zakladke prvič pošiljamo v vrtec.
Naša bo šla septembra z nepolnimi 2 leti prvič v vrtec (rojena je sredi septembra), sedaj se čuva doma pri moji mami in očetu, je zelo podobna situacijo kot pri sunqueen - hiša, vrt, igrišče pred hišo, babica in dedek, ki ju obožuje, družba otrok z ulice.... Nobene potrebe pravzaprav ne bi bilo, da jo dam že sedaj v vrtec, čeprav je za razliko od sunqueen naš vrtec velik, prostoren, sončen, z velikim vrtom.... Glede vzgojiteljice še ne vem, jo bom spoznala konec avgusta, ampak me vseeno stiska okoli srca, kako bo naša princeska sprejela vrtec. Najbrž je to povsem normalno občutje, sploh ker imam drugo alternativo. Če bi bil vrtec pač edina opcija, bi bilo lažje, tako pa....

Vsekakor bomo poskusili, tudi sama se bom potrudila in naravnala kompas v pozitivno smer, da naša punčica ne bi občutila, da je že mamica nesigurna, potem bomo pa videli. Če bo kolikor toliko o.k., bomo vztrajali, če ne, se bomo izpisali in poskusili prihodnje leto.

Sama nisem nikoli hodila v vrtec in sem zrasla v normalno, samostojno, odločno osebo, zato je moje osebno mnenje, da tukaj ne gre toliko za vpliv vrtca, ampak predvsem za karakter otroka in vzgojo - doma ali pa kjer koli drugje.

Nam je pediatrinja svetovala, naj otrok ne hodi v vrtec pred tretjim letom. Sele takrat namrec potrebuje druzbo zaradi socializacije. Mlajsi otrok potrebuje predvsem odraslo osebo, ki se mu posveca. Pljuca se razvijejo sele do tretjega leta, kar pomeni, da otrok veliko lazje prenasa bolezni in prehlade, manj je hospitalizacij. Sicer pa - triletni otrok ti lazje pove, da mu je tezko iti v vrtec, mu pa tudi ti lazje razlozis.

  Čudna pediatrinja, če mene vprašaš. Vsekakor čuden nasvet.