Nocko!

ASTROLOGIJA LOČI DVE VRSTI USODE:
KOLEKTIVNA RAVEN ČLOVEKA ali PASIVNA USODA: pogojena je s Saturnom, Uranom, Neptunom, Plutonom in delno tudi z Luno (z njo se rodimo)
To je tisti del našega življenja, ki nam je dan. Nekaj je globoko v nas in to je tematika našega življenja, ne glede na to, kaj počnemo. Pomembno pa je kakšen imamo odnos do usode.

Tisti del svobodne volje, ki sodeluje z usodo, pa je aktivna usoda.
OSEBNA RAVEN ČLOVEKA ali AKTIVNA USODA: pogojena je s Soncem, Merkurjem, Venero in Marsom, delno pa tudi z Luno. Osebni planeti nam omogočajo lasten odnos do aktivne usode, ki je zaščitnik individualnosti, seveda, če se za to potrudimo.
Z aktivnim delom usode potem preraščamo pasivni del in krog neprestano teče.
---------------

To pomeni, da kar je zapisano s Saturnom, Uranom, Neptunom, Plutonom in delno tudi z Luno ne moremo spremeniti z lastno voljo.. ce jst to prou stekam  Je zabetonirano?!  Mejbi?!

Kdor bi rad spremenil svoje okolje, se mora spremeniti znotraj.
 
Naprimer: če se smehljam v ogledalo, se bo obraz gotovo smehljal nazaj. ITAK!

Caki.. bom se kej tko briljantnega najdu.. he he

A da lahko še kakšen večji veleum sestaviš? Neverjetno.

Ja..

A ves kako se lahko razsvetlis??

Ena deklica je nosila vedro vode.. in je v vodi videla odsev lune.. in potem ji je vedro padlo na tla.. in se je voda razlila.. in lune ni bilo vec..
In potem je ugotovila, da luna se vedno je.. in tko se je razsvetlila..

Ker je ugotovila trik odsevov.. se ji je posvetilo..

Noo samo tko se vec ne mors razsvetlit.. ker ta trik je ze znan.. Moras najti nekaj drugega..

A si ti dons kej tacga pokadil mogoče?

Nee.. to ti pocnes.. kukr je vidt..  Jst laufam..

Pred mano ti ni treba bežat... nism nevarna... jst se rajš usedem in enga pržgem.

Najprej se srečaš z umom; vendar to ni tvoja resničnost. Čeprav se nahaja v notranjosti tvoje lobanje, to nisi ti- je odsev zunanjosti.
Vse misli so odsev zunanjosti.

Podobno, ja...

Ampak ti mi nisi nč naredu, tko, da se ti ni treba bat... poleg tega pa - a nismo na fu*k forumu? O čem midva, no, predvsem ti, tle bluziva?

Preprosto gledaš svoje misli, brez odklanjanja, brez obsojanja, brez vrednotenja- povsem si stran od tega; samo gledaš kako prihajajo in odhajajo po ekranu tvojega uma.
Ko se tvoj opazovalec izvežba, je misli vse manj- v istem razmerju.
 
Če opazovalec predstavlja deset odstotkov tvoje energije, potem se devetdeset odstotkov energije izgubi v mislih; če tvoj opazovalec postane devetdeset odstotni, potem ostane v mislih samo deset odstotkov. v trenutku, ko si stoodstotni opazovalec, um postane prazen.
 
Ves ta postopek je poznan kot meditacija. ko prehajaš skozi misli, boš prišel do druge plasti, ki je v tebi- do čustev, do srca- ki je bolj prikrita. vendar pa je sedaj tvoj opazovalec celo sposoben opazovati tvoja razpoloženja, tvoje nazore, tvoja čustva, tvoje občutke- ne glede na to, kako težko opazni so. In uporabna je ista metoda kot za misli: kmalu ne bo več mišljenja, ne občutkov, ne razpoloženj.
Presegel si um in srce.
Sedaj je prisotna popolna tišina; nič se ne premika. to je tvoje bitje; to si ti.
Doživetje tvojega bitja je resnica.
Lepota tvojega bitja, je lepota eksistence.
Tišina tvojega bitja je jezik, ki ga eksistenca razume.
In biti nastanjen v bitju pomeni, da si prispel domov: tavanja je konec; borbe je konec.
Sediš v tišini zadovoljen sam s seboj.
 

Ne, ne, ne, stari... ni men zdele za to... al se bomo o ****riji pogovarjal al pa se bom pospravla na forum o gospodinjskih nasvetih.

Pa dej pol kej tacga konkretnga napiš, da mi bo sploh kapnl, zakva gre, ne pa tole, k morm možgane vklapljat... pa še nč od napisanga me ne spomni na ku***.

V orgazmu si blažen zato, ker si absorbiran in brez misli.

Absorbiran?

Če ne morete biti zavedajoči se, ko hodite po ulici, vam bo to še manj uspelo med spolnostjo.

Prijatelja lahko spregledate, sovražnika ne morete. Prijateljstvo je priložnost, sovraštvo je lov.

Če ste v odnosu, se vedno spremenite. Najprej vi ustvarite odnos, nato odnos ustvarja vas.

Spolnost je vsakemu dosegljiva, ljubezen ni.

Tjaži, men že doug časa ni NIČ jasnega.

Sploh pa, kar se moških tiče.

Vse kar lahko človek resnično izgubi je svojo omejenost in prestrašenost. Življenja ne moremo izgubiti. Lahko občutimo le pomanjkanje živosti. Pomanjkanje pa čutimo, ker vzdržujemo sisteme varčevanja in reguliranja življenja misleč, da so nam v prid ali da življenje speljujemo na pravo pot.