Se obračam na vas z malo upanja, da me boste pa ve le razumele. Sem prvič srečka nosečka v 6. mesecu nosečnosti. Na NS so mi napovedali deklico, kar sem jaz vzela za sveto in tudi začela kupovati stvari. Na morfologiji,ki pa sem jo pravkar imela pa so mi povedali, da bo fantek. Čisto sem otopela po tej novički. Saj ne da nisem vesela, ne me narobe razumet, le tako sem se veselila deklice. Sploh se ne morem sprijaznit s tem da bo fantek. Moj pravi da sem ga razočarala, ker tega ni pričakoval od mene...Saj še sama sebe ne prepoznam. Pa tako sem si želela otročka. Potem pa se spomnim koliko je takšnih ki ne morejo imet otrok...jaz pa delam problem tam kjer ga ni. Sploh ne vem kje se me drži glava. Saj vem, da bom tudi fantka oboževala, ampak v sebi bom čutila razočaranje. Povejte mi, a je še možno, da so se zmotili? Zdravnica nama je sicer pokazala lulčka in jajčke, ampak jaz še vedno upam. Prosim ne me obsojat, ker se že sama dovolj. Rada bi samo vedela, da nisem edina z temi občutki, in da zaradi tega še ne bom izpadla slaba mama...Se opravičujem za zmedeno pisanje, ampak z besedami nikoli nisem znala...

< Sporočilo je popravil Wahoo RR -- 22.7.2007 20:58:32 >

Verjamem, da si zelo želiš deklico, vendar tudi nad dečkom NE SMEŠ BITI RAZOČARANA. On je tvoja kri, tvoj zakladek, tvoje vse. Važno je, da je  zdrav, pa ne glede na spol.
Meni so tudi na NS napovedali , na morfologiji pa mi ginekolog pokaže lulček in presenečenje je tu: nosim . Priznam, bila sem prav čudno presenečena, ampak saj sploh ni važno. On je moj zakladek in rada ga imam in že komaj čakam september, da bo  mojem naročju.
Kot si sama napisala, ogromno je parov, ki si želijo otroka, pa jim ne uspe. Bodi hvaležna, da je vama uspelo in vzgoji čudovitega sinčka.
Pa srečno.

Pozdravljena!
Naj ti bo dete zdravo in ok nosečnost do konca... sicer znucana fraza, ampak je res.
Meni je moja G. najboljše povedala, da je spol otroka najbolj viden, ko se rodi .
Mislim, da bi vsak g. moral dati vedeti, da se na UZ ne vidi vedno 100% spol. Potem pa lahko sledi takšno razočaranje, kot ga ti doživljaš. Po eni strani lahko razumem, da si razočarana, pa saj tudi nisi edina, ki si želi ali punčko ali fantka. Meni je bilo vseeno kaj bo in je pubec prišel in ga ne "menjam" za noben drug spol.
Če boš imela še kdaj kakšno bebico, pa bo mogoče punčko, bo najlepša kombinacija, da bo imela starejšega bratca. Vsaj jaz ga imam in mi je to dostikrat prav prišlo
Z nakupi pa raje počakaj, saj vse lahko tudi v enem dnevu nakupiš, nikoli ne bo prepozno.
Ajd, uživaj v nosečnosti in ne skrbi, še vedno je tvoj zakladek, tak kot je napisala prejšnja.

enako kot pri meni , pri ns punčka pri morfi fantek, mal je grozn ker si nekaj časa prepričan v eno nato pa je nekaj čisto drugega, men se je zdel k bi mi en reku da je sonce zeleno k pa vsi vemo da ni pa tut ime sva že imela sedaj pa nimam pojma kakšno naj mu dam saj mi nobeno ne sede , sej bo sam ne se sekirat, samo preklopt je treba

je pa splošno znano da punčkam dostikrat kaj zraste kot pa fantkom odpade

Naj ti zaupam, da nisi edina. Razlika je le v tem, da sem si jaz po fantku v drugo želela punčko. Nisem vprašala za spol, sem pa bila zaradi določenih zadev skor prepričana, da bo fantek, jaz pa sem si tako zelo želela punčko. Ko sem rodila sem mogla vprašat, kaj je in bila sem presrečna, ko sem dobila punčko! Tega nisem zaupala še nikomur, ker sem imela občutek, tak kot ti, da nebi bila dobra mama, če bi si priznala ta čustva. Zdej ko jo pogledam, ko jo previjam, ji tolikokarat povem, kako sem vesela, da je "piška"!!
Nikar se ne sramuj teh čustev. Ti pa moram na žalost povedati, da je meni g rekla, da lulček ponavadi ne "odpade", kar se pri tem, če vidijo punčko čisto lahko zgodi, da zraste! torej večkrat se zmotijo za punčko, kot za fantka.
Bodi vesela kolikor ti da srce, in poskusi kasneje še v drugo, mogoče pa se ti izpolni želja.

_____________________________

MONTIGNAC

Iz takšnih razlogov ponavadi na NS sploh ne želijo ničesar napovedovati. Meni je na NS napovedala  (pa sem si noro želela ) in mi povedala da je tako zgodaj samo 40% resnična napoved in da zna naprimer  še kako hitro zrast lulček.
Tako zgodnje napovedi nebi smele nikoli vzeti za sveto.
Sicer je meni pri vseh nadaljnjih UZ še vedno pravilno kazalo da bo , sem videla jajčka že povečana na UZ, pa še vedno nisem 100% dokler ne pride na svet, čeprav imam že čisto vse urejeno, od sobe do oblačilc v plavem. Pa sem ga videla že sigurno 10x, ker mi vsakič naredi UZ.

jaz sem že od zanositve globoko v sebi vedela da bo , pa sem vseeno malo upala da se motim in bo le . In ko sem dobila potrditev da je  me je tudi malo stisnilo, sedaj pa ga noro čakam in sploh nočem niti slišat o temu da ne čakam mojega sinčka. Če bi v porodni privekala na svet  bi verjetno kar skupaj padla od samega šoka, niti ne znam rečt če bi bila vesela.
Zato pa nosečnost tako dolgo traja, da se privadimo misli na samega  in tudi na spol, če nam je recimo to problem.
Raje čim prej začni božat trebušček in se z njim pogovarjat.

Ko boš dobila svoj zakladek v roke, vrjemi, imela ga boš najraje na svetu, kjub temu da ni  ! vem, so želje, so pričakovanja...ampak ko dejansko doboš v roke otročka, se vse razblini, ga ljubiš, občuduješ-zate je popoln!
Jaz sem obakrat vprašala za splol-v prvo smo želeli fantka, in imamo navihanega Lukcam v drugo sem si nadvse želela punčko...ko je rekel, da bo pupa, mi je srce zapelo-priznam, res sem si želela čebelico..ampak vem, če bi bil fantek bi ga bila tudi zelo, zelo vesela in bi ga enako ljubila, kot sedaj Aljo...boš videla, ni važno, le da bo zdravo, ko ga boš prijela v roke, ga gledala božala...in ga ne boš zamenjala za nobeno pupo na svetu...

Vem da proti občutjem ne moreš storiti nič,vendar sem razočarana nad takimi občutki.Vsak si nekaj določenega želi,ampak da bi pa moral biti zaradi spola razočaran,pa še zdaleč ne.Saj si vedela,ko si želela otročka,da sta dve možnosti in da pri tem ti nimaš nobene vloge in možnosti!Na NS se mi zdi da je sploh prehitro karkoli spraševati,če sem odkrita,kajti to je res zelo hitro.Najbolje je počakati do 20t in biti prepričan,če že moraš vedeti.Enkrat tako zveš.Daj se pomiri in ne kompliciraj,saj so na svetu resnejše in pomembnejše stvari pri otrocih kot je njihov spol.Nekatere ženske si želijo otroka,ti pa si hočeš izbrati še spol.

Malo je tole tudikrida G, ki ne pove, da so to samo ocene, napovedi, kar je zeloooooooooooooo daleč od kake svete resnice. Tudi mi smo na NS imeli punčko in sprva sem si rekla, da sem jaz mama za fantke, ker sem total anti za mašnce pa oblekce pa čopke in pentljice in se mi zdi, da s punčkos ploh ne bi znala nič početi (saj vem, da ni tako!) .Potem mi je misle na punčko postala počasi všeč in ko sem na merjenju možganskih pretokov dobila prav oprijemljivo "orodje" pod nos, me je kar malo mraz polil. Kakšna punčka neki, fant, cel, ves, kar ga je. Pa ševedno jemljem vse skupaj z rezervo in kupujem zelene, oranžne, rumene in rdeče stvari, ker se vsak UZ lahko zmoti in ginekologi bi na to MORALI opozorit. Moj prvorojenec jebnil še v 32. tednu - punčka, samo da sem jaz v prvi nosečnosti nekako 100% vedela, da bom imela fantka. Ne vem zakaj.

Zdaj pač je, kar je. Kot si že sama rekla, spol otroka je nebistven, važno je, da je  otrok zdrav in ko ga boš prvič stisnila k sebi, bo tvoj zaklad, vsaj upam tako. Preboli napačno napoved in čimprejs prejmi ter se osvobodi teh čudnih občutkov. Kako, ti ne zanm pomagat, ker se meni kaj podobnega ni zgodilo.

Prvič in sedaj tretjič nisem vprašala za spol.Drugič sem od začatka mislila,da bo fant,na NS mi je rekek,da bo fant in do 32. tedna,ko sem imela zadnji UZ,sem imela vse v modrem,ime zbrano,ko reče,da je sigurno punčka,ki sem si jo potiho želela.In šokirana rečem,kje je lulija zgubila ,pa je rekel,da NS ne gre za sigurno jemati,ker je še premali ,da pa se ne zmoti velikokrat,če ni siguren,je raje tiho.No in se je res rodila Lara

Ti pa se ne sekiraj preveč nad svojo reakcijo,saj se boš navadila na misel imeti ,boš videla,kako lepo je imeti sina ,drugo leto se boš temu še samo smejala


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

mi2 bova tut fantka imela!!!!!!! pa sva takooooo srečna!!!!!!! SAMO DA JE  ZDRAV!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

_____________________________

kako je če imaš v življenju 2 moška: enega neizmerno ljubiš in se mu z užitkom cela predaš, drugega imaš neizmerno rada, vsak njegov napredek je zate ponos in vsak njegov nasmeh ti polepša dan! oba pa mi pomenita VSE na tem svetu! ¦ ¦

Pri meni je bilo isto, malce sem bila razočarana ker so potem napovedali dečka.. Ampak iz lastnih izkušenj ti lahko rečem: ko ga boš dobila v roke, boš nasrečnejša, sploh ne boš pomislila na to, da si se bolj veselila deklice kot dečka.. Verjemi, danes je že 6.dan, kaj ga imam, in sem srečna, da je zdrav, najbolj pa, da je tu, pa ni važno, da ma lulčija 

NADA79, ti povem, da sem imela zelo podobno situacijo. Zelo pozno se je videl pravi spol otroka, ker je takrat moj sinček kot zanalašč skrival .
Vsi so mi govorili, da bo deklica, jaz sem tudi tak občutek. Po "simptomih"  beri vražerijah , naj bi tusi kazalo punčko.. pa še z mojim sva si zelo želela .
Za spol sem zvedela po 6. mesecu. Najprej je ginekolog rekel, da bo punčka (midva seveda zelooo vesela), nakar čez par minut po podrobnem iskanju official potrdi fantka.  Ne morem rečt, da sem čutila razočaranje (ok, priznam malo že), ampak zelo čudno se mi je zdelo. Vso nosečnost sem imela občutek, da bo punčka, ime sva imela že izbrano, v glavi sem si jo že predstavljala, kaj bo nosila, kaj bomo vse počeli skupaj, itd..potem pa kot strela z jasnegazvem - fantek..Pa sem si rekla, da ne smem bit popolnoma prepričana, dokler ne rodim, ker se marsikdaj zdravniki zmotijo.
Ampak sem se kar hitro privadila.  Najbolj mi je bilo pomembno, da je vse v redu in da se razvija, kot je treba. Ko pa sem prvič dobila štručko v roko, pa si nisem mogla več predstavljati, da bi bila punčka. Moj 4 mesečnik  mi pomeni vse! Zame je najlepši dojenček na svetu, njegov smeh mi polepša dan. Ne morem si več predstavljati življenja brez njega.
In verjemi mi, tako čuti vsaka mama za svojega dojenčka, pa naj bo punčka, fantek, zdrav ali bolan, slep, gluh, z Down sindromom, distrofijo ("morem potrkat")...vsaka mama čuti, da je njen otrok edinstven

Ups   Ne smeš biti razočarana.Prvič ko sem bila noseča dva dni do poroda nisem vedela kaj bo ker je otročićek  samo ritko kazal.Na konsu jke prišla punčka.In zdaj res ne vem kaj bom rodila čakam  vsak dan in mi je res vseeno kaj bo.Vem samo da bo otrok in to moj otrok moje krvi pa sploh mi ni pomembno ali bo punčka ali bo fantek. 

_____________________________

Najdojenček

Jaz sem vedno govorila, da hodim v Ljubljano po Nežko....in ko sem končno zanosila, sem cel čas "vedela" da je Nežka....do NS

Potem pa sem Pušenjaka vprašala, če se vidi, kaj je....pa je rekel ja.
In sem še enkrat vprašala: ja, no, pa kaj je

Fantek.

Moj je rekel, da ne bo nikoli pozabil izraza na mojem obrazu, ko mi je povedal: fantek

Potem sem se še cel teden nekak borila z mešanimi občutki, ker si sebe nikoli nisem predstavljala kot mamice fantka.

Pa me vprašaj zdaj....

Bo, bo...tudi pri tebi vse najlepše.

_____________________________

...vox populi...

Pri meni je blo obratno kot pri tebi Rija. Jaz sem skozi govorila, da gremo Erazemčka gledat, na koncu (Zaenkrat) se je izkazalo, da bomo Nežiko cartali. KAr 99% je že to.

Jaz sem tudi bila tako razočarana, sploh nisem mogla verjet, da je možno, da nosim punčko. Rabila sem kar kak mesec, da sem prišla k sebi. Prav razumem te Nada79. Tudi sama sebe nisem razumela, prav presenetila sem se......si očitala, češ kako sem čudna, ampak je bil ta moj fantek tako napihnjen od vseh mojih domačih. Stalno so mi vsi govorili, ja fantek bo in sem tudi jaz začela že tako verjet.

Podobno, kot, če otroku obljubiš, da ga boš peljal v živalski vrt, potem pa ga pelješ na sladoled. Če se nekaj že psihično pripraviš, ti je šok sprememba.

Ampak na koncu (sicer jaz še tudi z 1% upam, da je fantek) sem pa zadnjič s takim nasmehom kupovala roza cotkice. Sploh si ne predstavljam več, da bi bil moj migec fantek. Ja kako bi ga pa potem v rožice naštimala......

Jaz pa mislim, in tudi verjamem, da ko se bo tvoj sinek rodil, da ne boš niti malo razočarana.

To je bil verjetno samo šok za tebe in ne razočaranje. Priznam jaz sem celi čas čutila, da nosim deklico tudi na 1. UZ so mi jo napovedali, potem sem se pa začela spraševati kaj pa če bo fantek? Me je tudi stisnilo, ne zato, ker bi bila razočarana nad sinkom, ampak vejetno  zato, ker sem celi čas razmišljala o deklici, se z deklico pogovarjala o deklici govorila...vse je bilo punčkasto...potem pa naenkrat sprememba.

Mislim, da se marsikatera mamica tako počuti kot ti, ki ji najprej napovejo en spol, nato pa drugi. Verjamem in dam stavit, da to ni razočaranje nad spolom, ampak pač samo ...ne znam opisati.

Pri nas je npr. bilo v 1. nosečnosti tako z imenom. 7 mesecev sem ga klicala v trebuščku Luka, potem pa je krščenka dala tako ime mački. Sem skoraj s stola padla. In potem izbirati drugo ime...ko nekdo že obstaja, ko si ga že predstavljaš, ko so se že razvili tvoji občutki proti tej osebi,... Priznam, da ko je dobil drugo ime, se nekaj časa nisem mogla sprijazniti, da je to en in isti srček. Vendar, ko se je rodil, je bil isti srček .

Verjamem, da bo tako tudi pri tebi. Verjetno imaš filing, da pa to zdaj ni več isti srček, da je čisto druga oseba, na katero si se navadila, katero si sprejela s širokimi rokami. Do zdaj si imela v glavi eno, vse roza...zdaj pa je naenkrat postalo modro, špangice in čopki so izginili, pojavili so se bagerji pa traktorji. Hudič je, ko morač narediti klik v glavi in spremeniti češpljo in lulčka. Ni enostavno. Probaj ga malo za šalo okregat, kake lumparije ti
že zdaj počne ko je v bušijo in kaj šele bo .

Želim ti še naprej lepo nosečnost in vem, da boš dobra mamica, ker ko ga boš objela, sploh ne boš pomislila zakaj ni punčka. Čez par let mu boš pa lahko lepo zgodbico povedala in ga pohecala, če bo preveč punčkast

Jaz pa teh težav nisem nikoli imela .
Nikoli nisem vprašala za spol in ko sem rodila, sem bila vedno prijetno presenečena .
Včasih je dobro, da se pustimo presenetiti in prepustimo toku dogajanja.

_____________________________

Naj nikoli ne izdam otrokovega zaupanja, zadušim njegovega upanja ali uničim njegovih sanj.
(M. Wright - Edelman)

Prvič, sem na morfologiji vprašala za spol in je rekla, da bo punčka in sem jo bila zelo vesela. Priznam, da bolj, kot če bi rekla, da bo fant. Nekako sem si iz otroških let vedno želela, da bi imela hči.
Zdaj, drugič mi je NS, napovedala, da kaže na punčko, sama imam pa močan občutek, da bo fant. In zdaj mi je pa res čisto vseeno katerega spola bo dete, samo da bo zdravo.
Boš videla, ko boš prvič objela svojega , ti bo čisto vseeno katerega spola je. Takoj bo tvoj svet, tvoja ljubezen, ne glede na to, a bo v roza ali modrem pajacku.

_____________________________

:)