Res je,najlazje je rect nam,da spakiraj in idi.Smo pa ene najverjetneje imele podobne situacije.
Tudi jaz sem spokala brez sluzbe,z 1 leto starim otrokom,preselila sem se iz Lj v Mb,prejemala socialno pomoc,otroski dodatek in njegovo prezivnino.Najela stanovanje,prezivljala sebe in otroka in zato tudi zivela.
Tako kot je ze ena punca zapisala,najtezji je prvi korak,vsak naslednji je za stopnjo lazji.
Cez 9 mesecev sem se preselila nazaj v Lj,najela stanovanje,kjer so nenormalno drage najemnine,Zan Tai hodi v vrtec,jaz delam na banki,ki je odprta do 16.30,hitim ponj v vrtec ali pa gre po njega varuska.
Ceprav se imam oceta svojega otroka vedno rada sem kar se tice mene in mojega malega princa odlično poskrbela.
Ni lahko,verjemi,sam boljse je bit kvalitetno sam,kot pa z nekom v zvezi,v kateri nisi srecna
Da ti povem,da sem na zacetku najinega razhoda trpela kot kristus,shujsala v 2 mescih 20 kg(kile ki sem jih pridelala v casu nosecnosti)jokala,jokala in spet jokala,ampak zdaj sem na točki,na kateri ti lahko iz srca recem,da sem srečna.
Zelim ti,da kakorkoli se boš odlocila,bos srecna ti predvsem pa tvoj otrok.Odloci se po svojih občutkih,ker le takrat se bos prav odlocila.Poslusaj razum,ne srce
Zelim ti vse dobro in polupckaj ter pocartaj svoj zaklad