Ne bi o tem, zakaj in kako, ampak enostavno mi ni več niti malo do tega, da bi šla k tašči. Otroku ne bom branila, čeprav raje vidim, da ne gre, ampak O.K.

Zdaj pa nastane problem. Ko mu rečem, da naj kar gre k babici, če želi iti, da ga bo npr. oči peljal, kaj naj rečem, ko vpraša, zakaj ne grem tudi jaz, če bi pa on rad videl, da bi šla? To, da mi je tam dolgčas, ne morem kar naprej govoriti, če vem, da me ima on rad tam, da se bolje počuti, če sem nekje "na dohvatu ruke". S problemi odraslih ga pa tudi nebi rada obremenjevala.

Kja naj torej rečem? Ima kdo še kakšen izgovor v rokavu?

Jaz se vedno izgovorim na kakšno "pomembno" delo, ki nam bo prineslo €€€, s katerimi si bo potem drago dete lahko kupilo, kar mu srce poželi. Pri nas zapali.

ne mu prikrivat. jaz bi mu povedala, da se tam ne počutim dobro, ampak da on pa lahko gre, če tako želi.
saj otroci tudi niso tako neumni. zakaj bi kar nekaj olepšavali, če vemo, da ni tako. parkrat se že izgovoriš, potem mu pa poveš po pravici.
vsaj jaz mislim tako. mogoče se motim. ali pa zato, ker je moja tašča 100 km stran in gremo k njej 2x na leto.


_____________________________

Moji fantje so moj zaklad. :) Brez njih bi bil svet prazen.

Koliko pa je tvoj otrok star? Če meniš , da je dovolj, bi bilo mogoče bolje ,da mu razložiš, da pač ti nerada greš babi, ampak babi pa ima njega vseeno ful rada.
Ali pa se zavoljo otroka vseeno odpraviš k babi.

Star je pa 5 let.

Moj sin je star 10 let in sem mu sicer povedala, zakaj večinoma ne maram hoditi tja - ker se z Babico ne razumeva najbolje. Posledica nerazumevanja je pa to, da si vedno raje najdem kaj za delat, kakor pa, da bi šla tja sedet k mizi, gledat v zrak in poslušat pridige o svojem življenju. V tem času lahko naredim kaj bolj koristnega in tako se niti ne zlažem v celoti, ko omenim € in trgovino.

Probaj mu razložit, da je to njegova babica in da naj hodi k njej na obisk, saj ga ima rada in ga rada vidi.
Da pa to ni tvoja babica, ampak mati tvojega bivšega moža in da tebi pa ni preveč prijetno tja it. Da pa njega lahko vedno tja pelješ, ko bo hotel in da ga v obiskovanju babice tudi podpiraš, tako da ne bo imel občutka, da se bo tebi zameril zaradi tega.
Pri nas je situacija precej zamotana, kar se tiče žlahte od bivšega, ampak otroku zmeraj povem po resnici, le v jeziku, ki mu je dostopen. (Hkrati pa se trudim, da ne dajem ob tem kakršnihkoli sodb v smislu babica pa mene ne mara, zato ker... ali jaz babice ne prenašam, zaradi tega in tega...)
Se mi zdi, da je spreminjat resnico prej škodljivo za otroka, saj v bistvu že par let stari otroci dobro vedo, kaj je res in kaj je le "nateg". Potem od nas skopirajo škodljivo obnašanje v stilu delam eno, govorim drugo, skratka, naučimo jih lagat. Pomembno pa se mi zdi tudi, da otroci razumejo, da se pač včasih z nekom ne morem dobro razumeti, hkrati pa se on lahko in da to ni nič narobe.

_____________________________

ROŽICA

Če mu ne bi rada po pravici povedala, mu potem probaj nekak v tem smislu razložit, da si ti tisti čas, ko je on tam, pa zase vzameš, da greš npr. h kozmetičarki, frizerju, po nakupih. Da to lažje narediš, če si sama, pa da si mal baterije nafilaš.
Mah, kaj pa vem, saj po moje je petletnika vseeno kar težko okol prinesti, al kva?!

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Ne morem mu reči, da ga imam babi rada, če pa mislim, da ga nima. Mislim, da ima vnukinjo, staro 14 let, blazno, neizmerno rada, njega pa ne. Ker res dela take razlike med njima, da bi težko verjele, če bi vam povedala. In ker ne znam lagat, pač tega ne morem rečt.

Mah, jaz bom kar še naprej govorila, da mi je tam pač dolgčas, pa da bom medtem, ko bo on tam, npr. stanovanje posesala. Samo potem ga bom pa res morala, da ne bom lagala.

Če bi bila na tvojem mestu, mu nebi povedala, zakaj ne želiš k babici. To pa zato, ker so otroci še tako nepokvarjeni, da bo ob prvi priložnosti babici lepo razložil, kaj si misliš o njej. To bo samo še pogrelo situacijo in res ne bo vesela, da slabo govoriš o njej njenemu vnuku.

Jaz ga v takem primeru (če se delajo razlike med vnuki) sploh ne bi vozila tja. Naj sama pride do tega, da nekej ne štima. Njemu pa povej, tko kot je. Verjamem da je težko, z resnico je zmer križ . Moj je tut star 5 let in ga ne morem več šponat. Preveč vrta in vrta. Enostavno vejo, kje je resnica.

_____________________________

Na koncu je vedno dobro. Če ni dobro, še ni konec.

otroci marsikaj slišijo, pa čeprav mi tega ne vemo.

jaz ponavadi tako organiziram, da možu ni treba z nami do mojih, zakaj bi ga mučila po nepotrebnem. da je v službi ali kam gre. še jaz grem na vsake kvatre, kadar je res mus. tud meni je tam neskončno dolgčas, pa skoz mi nekaj pametuje ali osira vse ostale. če pa že gremo skupaj, pa tudi hitro odidemo.

če pa tjaša kaj sprašuje ji pa kar konkretno povem, da je babica smotana, sitna ipd. ampak je že dovolj stara, da je to tudi sama opazila.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Mogoče mu pa lahko razložiš na tem primeru z vrtca . Recimo:

"Saj veš, tako kot otroci v vrtcu, si tudi odrasli kdaj bolj naglas kaj povemo in sicer če nas kaj zjeza. Takrat povzdignemo glas eni in drugi in tisti drugi nam potem lahko zelo zamerijo in tako je bilo tudi pri nama z babico. Z babico sva se nekaj naglas pogovarjali in sedaj sva kar malo hudi ena na drugo.  Bova rabili kar nekaj časa da pozabiva na ta pogovor. Bi bila pa zelo vesela, če bi šel ti k njej z očkom, ker te ima babica zelo rada in veš, nekdo mora skrbeti za babico. Lepo bi bilo, če bi bil to lahko ti."

Reši zadevo, Caillou.
 

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Hmm.. Dilema ni simpl.
Mene bolj kot to (izgovori se vedno najdejo, pa se igralka sem bila nekoc) skrbi to, ko oba z mozem sinfava kaksne sorodnike, ko recimo gredo od nas. Tega se bo Eva zihr nalezla in potem naslednjic rekla kaj neprimernega. Mislim, meni je tezko pazit kaj govorim pred Evo, ker pac govorim kot dez. Je pa res, da tudi ni lepo o ljudeh, ki so ti zlahta grdo govorit.