Detelja mene je samo špikalo ,na otip me ni bolelo.Kot pripoveduješ te res močno boli.Ne trpi več in pojdi k ginekologu ali pa kar na urgenco.Ja imaš prav ,če abrazija ni opravljena dobro potem sledi vročina.Pri meni je bila včeraj na obisku babca in mi  je pojasnila splav pri15 tednih.Rekla je ,da je to isto kot bi rodila.Telo rabi nekaj časa, da se opomore in ne samo en teden kot dobiš bolniško.Sej tudi psihično nisi sposoben.Iz dojk ti priteče mleko,odpadajo lasje.......Jest se res pazim in tudi ne dvigujem ničesar.V soboto bo en mesec odSS in moram rečt ,da sem šele zdaj prišla fizično k sebi,psihično pa še ne .javi kako si.Držim pesti zate.

detelja, jaz bi na tvojem mestu kar odšla na urgenco, mislim, da te bolečine, ki jih opisuješ niso normalne.
mene je po abraziji bolelo le kakšen teden, hude bolečine, ker se je krčila maternica pa le kake 3dni, pa sem vzela lekadol in je pomagalo. ali pa pokliči svojega G in reci naj te takoj naročijo, če te ne bodo hoteli p ares pojdi na urgenco. držim pesti, da ni nič hujšega.

danes sem klicala na gin. odd., moja gin. ni več delala, med.sestra je rekla, da so histološki izvidi že prišli, da je pač bil SS in da me čaka nek recept za neko zdravilo...23.4.08 pa sem naročena k gin...bolečine so še vedno...zdaj ne vem, če se res pripravlja na menstruacijo ali kaj...nimam pojma...upam, samo, da bo vse ok...moram vam povedat, da se mi zdi, da sploh več nimam nadzora nad svojim telesom....

detelja še vedno sem mnenja,da se  greš pokazat na urgenco,da boš mirna kar se tiče bolečine.jaz sem imela SS 12.03 in še nimam  in nič me ne boli.A ti je sestra sama povedala za histološki izvid ali si sama vprašala.Jaz imam ginekologinjo (to mojo staro) šele 18.04. in ,ker je ona zelo redkobesedna sem se naročila še privat in to 11.04.Res se pojdi pokazat.Držim pesti,da boš okej.

oj,

Janja, za  sem pa odločena. Kdo je največ doma in kdo največ čisti? mož ali jaz ?   Tisti, ki to počne naj ima svobodne roke pri tem. Mož bi raje imel psa.. jaz pa nisem preveč zato. Ker bi potem morala jaz skrberi zanj. Rada imam, da so živali svobodne. Da imajo poleg svojega toplega doma tudi možnost gibanja v naravi. Prej sem živela v mestu in moj muc je bil precej prikrajšan. Sedaj temu ne bo tako.
ja, vem smešno se sliši, da greš zaradi spodletelih nosečnosti k revmatologu.
Gre za antifosfolipidni sindrom... V slovenščini ni kakšne nazorne razlaga. Gre za zlepljanje krvnih telesc. Prebrala sem si nekaj strani v hrvaščini. Videla, da je dve leti nazaj naša stara znanka Mihi nekaj spraševala o tem. Samo glede na nastalo situacijo...mislim, da pri njej tega niso odkrili, če je na raziskave sploh šla.
Ker se pri revmatologih čaka vsaj devet mesecev in ker bi v tem času lahko imaš že otroka...sem sklenila, da bom šla privat. Upam, da ne bo preveč drago.
lep dan... naj bo dež samo zunaj

janja jaz sem klicala k gin. zaradi bolečin in ker so mi v bolnišnici rekli, da je za 4 tedne po abraziji prvi pregled pri izbrani gin...in potem povem zakaj kličem pa je med.sestra rekla, da naj počakam, da pogleda, če je izvid pa je rekla, da je prišel, da pač piše, da je šlo za ss in da je gin. napisala kontrola čez 3 mesece in da me čaka nek izvid-ko so se začele težave v nosečnosti mi je vzela bris in izgleda sem spet imela glivice, ker sem dobila canasten 3 vag. tbl...in potem sem jaz šla na gin. odd. pa sem rekla, če mi lahko pove, zakaj je do ss prišlo pa je rekla, da mi bo pokazala izvid...in na celem A4 formatu so pisali le moji podatki, dg. v lat. da je šlo za ss in to je to...nek zdravnik je bil podpisan drugo pa nič ni pisalo..pa sem rekla zakaj ne piše vzroka...pa je rekla, da je plodek bil tako majhen še in da kaj več nikoli ne ugotavljajo, edino ko se to 3x zapored zgodi...vpr.sem še kako je kaj praksa pri njih, če se to ponavlja ali ne pa je rekla, da zelo različno...ampak me smo pogumne in smo borke tako, da bomo me to poletje vse postale nosečnice brez vseh težav, a ne?....
moram priznati, da sem po eni strani čist na tleh, kakšen dan imam res hudo krizo...po drugi strani pa mi nekaj daje toliko moči, da bi zavrtela čas naprej in začela na novo...nekje globoko v meni je strah, če bo ratalo spet tako hitro, če bo vse ok...ampak se držim tega "če si nekaj zelo močno želiš se ti bo tudi uresničilo"...
mal pa mi gre na živce to, da če kdo pride z dojenčkom v službo da potem vsi škilijo in me gledajo kako bom odreagirala...in včerja je prišla sodelavka z enomesečno pupo pa so vsi tko po strani gledali mojo reakcijo...sem se kar razkurila pa sem rekla pa kaj pričakujete sedaj od mene, da bom padla v nezavest...so kar vsi vtihnili...

tako sedaj pa šiban delat:))

lep dan vam želim

Mavrica32 vesela sem zate ,da si tako odločna za in upam,da ga dobiš čim prej.Upam ,da boš tudi pri revmatologu dobro opravla in ,da je s teboj vse okej.Dobro si se odločila,da greš privat kajti tako boš prej vedela kaj ti je,da lahko potem čimprej delaš na .Veš jaz sem bila takoj po SS prepričana ,da ne bom nikoli več poskusila zanositi oziroma,da se nebom odločila za otroka.Zdaj,ko je že minil en mesec pa si najbolj želim postati srečka .Punce moje važna je želja in volja in vsem nam bo to uspelo pa se bomo potem pogovarjale kot srečne .

detelja sploh mi ni jasno,zakaj te niso pogledati ,če pa te boli.To zdravstvo je pač v riti.Nobenega pojasnila nam žal ne dajo.Na začetku sem se kar naprej spraševala ,zakaj je do tega prišlo pa mi je vsak drugače povedal.Čakam še na pregled pa bom videla kaj bom tam izvedela.Itak ne pričakujem nobenega konkretnega odgovora,ker vidim kaj se dogaja.Če pa imaš že otroke jih sploh ne zanimaš,da bi naredili kakšne preiskave.Potem se pa čudijo,da nataliteta pada,saj ni čudno me bi tako rade imele pa nič ne naredijo.OH groza ne bom več pisala o tem ,ker se ne splača.Detelja tako kot praviš me smo borke in uspelo nam bo.Tudi jaz teško vidim nosečnice in male dojenčke,samo tako pač je.Hudi je in boli ,samo verjemi,da bo to enkrat za nami.Bodi močna.En velik vsm skupaj.

Pozdravljene!

Danes (2 tedna po abraziji) sem bila pri G, ki mi je dal napotnico za genetske raziskave - zame in za partnerja. Glede bolečin pri odvajanju vode mi je osebna zdravnica predpisala primotren, zdaj pijem veliko čaja, nič kave in stvar se počasi umirja.

Danes popoldne grem po skoraj dveh mesecih v službo. Me kar malo stiska, kako bo. Ker sem bila na bolniški, vsi vejo, da sem imela SS, kar mi ni prav, in če bom še kdaj noseča, bom prosila, da se o tem ne govori. Tokrat pa mi je šefica rekla, da kolegi sprašujejo ..., jaz pa sem rekla, no, pa naj bo. Odgovoriti bi morala, naj me tisti, ki jih zanima, pokličejo.

Sicer se pa tudi meni dogaja enako kot vam. Po splavu sem si rekla, pred naslednjo nosečnostjo hočem pavzo, preučiti vsa tveganja ..., zdaj pa komaj čakam, da bodo minile 3 M.  

Lepo se imejte!  

Ringarajčka vesela sem,da si dobila zdravila,saj  se ti  nebo več treba spraševati od kje bolečina.Verjamem ,da ti je teško jit v službo,ker še tako vse skupaj boli .Meni je najhujši stavek ,ki mi ga zastavijo :no kako si ,sej vem ,da je teško......Seveda planem v ,ampak se potem umirim.Z dneva v dan je bolje.Ringarajčka še malo pa bomo šle v nove boje za .Lep dan želim vsem skupaj

meni je to zdravstvo tud mal čudno...najprej ti po abraziji povejo kontrola pri izbrani gin. čez 4 tedne potem kličeš pa ti povejo, da čez 3 mesece...kaj pa če kaj ni ok???
jaz imam še vedno bolečine...pa mislim, da to ni povezano z ovulacijo kot je napisal dr. pušenjak...ali??...jutri bo že teden dni odkar imam te bolečine...in 3 tedne od izgube moje pikice...danes sem nekam tako žalostna, tako na tleh...ne vem...že kar cel dan se sprašujem komu na čast živim in se borim...mislim, da edino kar me še na nogah drži je moj dragi...

detelja povem ti samo to,da moraš vztrajat,da te pregledajo.To kar opisuješ meni ni normalno.Kaj so ti pa rekli glede bolečine in zakaj te niso pogledali.Žal moraš biti danes tečen,da dobiš tisto kar ti pripada.Reci jim ,da zahtevaš ,da te pogledajo še bolje pa ,da greš na urgenco,ker tam te vzamejo takoj.Bodi vztrajna.Da si pa žalostna te pa čisto razumem,samo verjemi mi ,da bo to enkrat za tabo.Za vsakim dežjem posije sonce.Že to je veliko,da te tvoj drži pokonci.Verjetno ti tudi stoji ob strani in te tolaži.Saj bo Detelja boš videla že poleti bomo srečke in ne bo nam treba več razmišljati o teh stvareh ,ker bomo SREČNE ,ker si seveda zaslužimo.Lahko in prijetno noč želim vsem.

Zakaj ne gre takoj na pregled k svojem ginekologu ali pa kar na urgenco. Jaz bi šla takoj sem imela tudi jaz veliko problemov po abraziji.

Punce moje danes sem bila na pregledu in je vse okej.Vzel mi je še bris ,ki bo čez tri tedne .Rekel mi je naj zdaj nekaj časa počakam potem pa enkrat poleti probam zanosit.Ja jest bi že rada zanosila ,ampak zdaj se je pa moj premislil in rekel,da noče imeti več otrok.Mogoče  to misli sedaj ,ko je še vse sveže in se premisli(vsaj upam).Malo sem žalostna in upam,da si do poletja premisli.Ja še to ginekolog mi je razložil,da je do SS prišlo ,ker je bilo pri oploditvi nekaj narobe in ,da je to zgolj slučajno.No saj tak odgovor sem tudi pričakovala.Detelja javi se kaj je s tabo.Lep dan želim vsem.

evo končno malo časa, da se vam oglasim...še vedno imam bolečine...danes sem spet tako poklapana mi kar tečejo in tečejo solze...danes je že 3 tedne, da je najina pikica odšla med angelčke...tako zeeeeeeeeeeellllllllooooooooooooo jo pogrešava...jutri bo 12.4....12.3. pa je gin.  potrdila, da je z nosečnostjo vse ok...danes sem se odločila, da če me bo še do pon. bolelo še enkrat kličem in grem k gin...ker če bom šla danes ali pa čez vikend me bodo dali v bolnišnico do tega mi pa ni...supermiska kakšne probleme pa si imela ti, seveda, če smem vprašat??
janja* sigurno si bo premislil, ko bo zdaj zunaj videl polno mamic, nosečnic, sladkih otročičkov....mogoče se bo pa enostavno zgodilo...pusti usodi svojo pot...baje, da kar si močno želimo se nam tudi uresniči...jaz že sanjam o najini drugi pikici, o tem in onem...upam, da se mi bodo uresničile oz. seveda se bodo vsem nam....

lep večer ter topel objem

Detelja ane kako zelo boli ,samo vsak dan se mi zdi ,da gledam na vse stvari bolj pozitivno.Je žal moralo tako biti.Res samo to upam,da se moj dragi premisli in se začnemo boriti za novo .Mora nam uspeti.Upam ,da tebe neha boleti,ker jaz bi se šla na tvojem mestu pokazat na urgenco.Če tam ugotovijo,da je vse okej greš itak takoj domov.Če moraš dobiti zdravila ti jih dajo tam,če je kaj hujšega pa ostaneš tam.Nimajo prostora,saj sem jaz čakala na SS dva dni.Dva dni sem božala trebušček v katerem je bil mrtev fantek.Groza nočem se spomniti.Že tako je hudo potem te pa še pustijo čakat toliko časa.Dva dni sem samo .No pa dovolj negativnih misli .Punce moje lep vikend vam želim.

Enako Janja in ostale, lep vikend!
jaz bom itak verjetno bolj kot ne pestovala solze v očeh...padat itak nočejo....
verjetno bo tako do maja... saj bolje, da ne mislim, a mi ne uspeva.... te dni bi v roke vzela svojega drugega ... moji sosedi se bo to zgodilo... špricam rojstno zabavo...

punce se Vam zdi to prestrahopetno?  Jaz se enostavno več ne zmorem pogovarjat o dojenčkih... žalost noče ven iz mene... vsake toliko časa me preplavi kot plima....

kako mi je hudo, ko se ne morem veselit z drugimi.... nekako ne morem sprejet, da  zakaj ravno meni ne rata... ali pa tisto, da nam je pač naložen križ, ki ga lahko nosimo... meni bi se že lahko nasmehnila, kdaj tudi

mavrica

hojla!

malo sem vas prebirala in so mi pritekle solze , ker sem se spomnila svojim SS. človek jih nikoli ne pozabi. ene mamice to prebolijo, ene pa ne. jest sem pri prvem SS dolgo jokala, dokler nisem zanosila in čez eno leto rodila. potem porodu so mi ugotovili, da imam na maternici pregrade, ki so mi jih k sreči uspešno operirali .sta pa po operaciji  sledila še dva SS , potem pa sem končno spet zanosila in donosila. Sem pa pri obeh celo nosečnost upala, da bom donosila, ker sem imela krvavitve med nosečnostjo in to takoj na začetku. Smo pa čisto po nakjlučju naredili še eno , za katero smo upali, da nas osreči, čeprav je bila spet krvavitev na pohodu. ne veliko, vendar toliko, da ne veš a bo ali ne bo.

je pa res, da moški prebolijo izgubo v enem tednu, pri ženskah pa to dolgo traja.

Za vse vas . srčno vam želim, da čimprej spet zagledate tisti dve magični črti .


_____________________________

Nejc 15.9.1995 (53cm, 3320g)
Vanja, 24.11.2000 (59cm, 4880g)
Zala 29.3.2007 (54cm, 3970g)

smotka lonib, ful ti hvala za te besede in da si nam opisala tvoje izkušnje. bi bilo lepo, da bi se nam večkrat katera oglasila tu, ki je prestajala isto kot me in dočakala svojo srečo. hvala ti še enkrat, ker to mislim, da lahko govorim za vse, nam da veliko upanja.
Tebi in tvoji druzini želim veliko sreče in veselja.

mene je tako strah kako bo naslednjič, ko zanosim...če bo vse ok...ker če tako gledaš je 9 mesecev zeeeelo dolgo obdobje posebej v naši situaciji...midva si nekako želiva enega otroka...no, ko sem bila noseča je moj rekel, eh seveda bova še enega imela...če bo druga nosečnost v redu potekala je možnost, da si premislilm drugače pa mislim, da bom ostala pri enem otročičku...
kdaj bo že poletje?  še malo pa gremo v akcijo...aja, še prej upam, da bo vse ok...

želim vam lep dan, uživajte

te čisto razumem. mene je tud bilo strah. ko sem pri vseh nosečnostih zagledala v 6 tednu kri, sem jokala, ker nisem vedela ali bo spet SS ali bom uspešno donosila. sem se pa po drugem SS sprijaznila s tem, da pač mati narava naredi to, da se pač rodi manj otrok s kromosomskimi napakami.
jest sem v začetku odločila za dva otroka. preden smo dobili drugega, je trajalo 3 leta. najprej v 1 letu ni bilo nič, potem razne preiskave, potem operacija in nazadnje še 2 SS. treja pa je bila nepričakovano presenečenje.

NE OBUPAT, KER UPANJE ŠE OBSTAJA!

_____________________________

Nejc 15.9.1995 (53cm, 3320g)
Vanja, 24.11.2000 (59cm, 4880g)
Zala 29.3.2007 (54cm, 3970g)

itak, da upanje zadnje umre...strah pa je pač prisoten...sedaj bodo lepši, daljši dnevi pa bom še bolj zaposlena tako, da ne bom imela toliko časa študirat "zakaj, kako....kaj če..."...no vsaj upam, da bo tako...smotka lonib kdaj si pa potem zanosila po ss, časovno me zanima...

Mavrica32 te čisto razumem,da nočeš na zabavo,ker tudi jaz nebi v tem stanju šla.Tudi to bo enkrat za tabo ,ene rabijo malo več ene malo manj da se skulirajo.Misli pozitivno in nekaj naredi zase pa boš videla ,da bo bolje.Jaz že en teden hujšam in se počutim veliko bolje.
Tudi zate Mavrica32 bo posijalo sonce in se bomo kmalu pogovarjale o nosečnosti in bomo vesele. Pošiljam ti tri za srečo in ,da se ti čimprej uresničejo želje.
Moram pa vam povedati,da včeraj,ko sem bila pri privat ginekologu mi je še rekel ,da imam v križ obrnjeno maternico .Tega nisem vedela do sedaj,ker mi moja tega sploh ni povedala.Rekel je ,da take maternice ponavadi delajo malo problemov,samo naj se ne sekiram,ker sem popolnoma zdrava.Tega se bom držala in bo naslednič drugače.
smotka lonib                                                                                                                                                                                                                                        pride prav kakšna spodbudna beseda.Kaj vse si dala skozi zdaj pa imaš tri sončke za katere se je splačalo boriti.
Moram vam še povedati,da sem včeraj točno po enemu mesecu dobilaprvo in ,da zelooooooooooo boli,ampak sem vseeno vesela.Še dve počakam potem pa v nove boje,če bo dragi za.Upam,da bo,ker do takrat je še veliko časa .Ko bomo na morju bo situacija čisto druga .Hočem pa seveda ,da si to želiva oba.Punce moje veliko sreče vsem. en velik vsem.

Pozdravljene punce!

Še ena , ki je doživela SS. Bila je moja prva nosečnost (8 tednov), v petek so ugotovili, da pikica ne raste več , ni bilo srčka  in sem bila na abraziji.  Že od petka samo  jočem...
Imam bolečine , v bistvu krče, krvavim pa kot pri mesntruaciji. Kar dosti. Upam, da je to normalno.  Katere tablete so vam pomagale. Meni lekadol ne prime.

Tudi jaz imam materrnico v križ obrnjeno. G mi je rekla, da je fajn če ležiš na začetku nosečnosti na trebuhu. V prvih treh mesecih se mora maternica obrniti.