Živjo punce!

Danes se vam oglašam po dolgem času. Zdaj sem bila kar nekaj časa čimbolj odklopljena od RR, sem se trudila upoštevati nasvete bioenergetika in se osredotočiti na druge stvari v življenju. Ne vem koliko vas je sploh še tukaj tistih, ki smo se skupaj tolažile in upale, večina jih je že preseljenih med srečke nosečke...

Zadnje dva meseca sem kar fino odlopila misel na dojenčka, sem se sprostila, rekla kar bo bo, osredotočila sem se na druge stvari, na izpite na faksu, na sprehajanje, mislila sem na dopust. Dobro mi je šlo. Ampak danes me je zvilo... Danes mi je hudo, vse je prišlo za mano. Vzrok je najbrž dejstvo, da je včeraj sodelavka postala babica, danes pa še sodelavec očka in me je spomnilo na moja dva dojenčka, ki jih nikoli nisem uspela videti, ker sta me mnogo pred tem zapustila. Prvi bi bil danes star že 10 mesecev, drugi pa 2. Zlomilo me je, jočem in jočem. Ni mi jasno zakaj mi nikakor ne uspe več zanositi. Dvakrat je šlo tako zlahka, zdaj pa nikakor. In zadnje čase res ogromno ljudi okrog mene pričakuje otroke in potem imajo vsi tisto veliko veselje mene spraševat in dražit kdaj bom imela. Enkrat samo ne bom več prenesla pritiskov...

Punce, jaz se opravičujem za moj čustven izpad, ampak nekam sem mogla zliti vsa ta čustva in tukaj ste vse ve, ki najlažje razumete kako mi je.

muca83 veš dostikrat je psiha kriva...glih to je problem, da študiraš da majo vsi samo ti ne, pa se obremenjuješ, če kdo reče, da bo babica, dedek, očka, mamica...pusti času čas...glej na sebe in ne na druge kaj bodo...in vedno čakat samo če bo m ali ne bo...pozabi...delaj druge stvari pa ne načrtno tko spontano...pa mislin, da boš žela uspeh...sestra od mojega dela z neplodnimi pari pa pravi, da je večina takih...da gledajo kaj drugi imajo in kaj nimajo potem pa ne rata in ne rata potem pa depresija...pri sebi študiraj kako bo tvoj otrok lpet itd...pa ne študiraj če vama bo ratalo danes ali nej...delaj vse bolj spontano, mirno, nenačrtno...
res je večina punc na drugem forumu, ampak nam bi vseeno lahko zaupale, da jim je uspelo in da je vse ok...
tudi nam bo...
meni je včasih tudi ful hudo, ampak probam misli usmerit v prihodnost in ne v preteklost, ker preteklost me kar ubija in ubija...in bi mi enrkat ubila...

drži se....

_____________________________

Najprej si bila pod mojim srcem, sedaj si v mojem srcu. Za vedno moja mala Pikica!!!!

15.4.2009 ob 13:22 je na Svet pokukala najina prečudovita hčerkica Maja!

Ja, saj vem, da je treba odklopiti to iz misli. Saj sem, za cela dva meseca. In to tako zelo, da sem čisto pozabila, kdaj moram dobiti M in sem mislila, da en teden kasneje, kot sem v resnici in potem samo en dan kri zagledam in mi ni bilo nič jasno 

Jaz sem zelo vesela za vsakega, ki dobi otroka in jim zelo privoščim. Ampak danes mi je vse to privrelo na dan, me je spomnilo na vse skupaj in sem mogla nekam izliti svojo dušo. In je tudi pomagalo, sedaj sem že dobra

Julija imam pregled za bris in bom takrat še omenila, da ne morem več zanosit, če mi do takrat slučajno ne uspe. Ampak kar nekako pričakujem, da mi ne bo. Potem bomo pa videli, kaj bo rekla, ker takrat bo pa že skoraj eno leto kar delava na tem.

Mislim, čudno je, da sem dvakrat zanosila v drugem poskusu, zdaj pa nikakor. Pa sem v drugo veliko bolj računala kdaj je O, pa kdaj bo M, pa teste delala... Zdaj testov sploh ne delam, tudi če kak dan zamuja ne, edino enkrat sem, ko je zamujalo 5 dni. Tako da mislim, da nisem tako zelo obremenjena s tem.

Zdravo Muca83, se me še spomniš, tudi jaz sem nesojena marčevka, moja lanska nosečnost se je končala z abrazijo zaradi prazne vrečke. Slučajno sem videla tvoj post in se oglašam, da te malo potolažim. Tudi midva sva poskušala že od oktobra in ni in ni uspelo, pa sem se ful sekirala, sploh ker sem že malo starejša in sem že res dvomila, da nama bo še uspelo. Imela sem točno takšne občutke kot ti, prav prepričana sem bila, da ne bom nikoli več noseča. Tako zelo sem dvomila v zanositev, da sem popolnoma odklopila od RR-ja in se posvetila hobijem, v začetku meseca pa me je presenetil  . Sicer še nisem na zeleni veji, saj sem na začetku malo krvavela, v torek sem videla  , včeraj pa sem spet malo krvavela in sem zdaj cela trda od straha. A sem  in polna upanja, da se bo vse dobro končalo. Tudi ti boš kmalu srečka  , boš videla, če ti je dvakrat uspelo ni nobenega razloga, da ti ne bi še enkrat. Drži se!

Muca83 taki občutki so normalni in takrat si dovoli in izjokaj svojo bolečino in stran, negotovost v prihodnost...nič ni narobe če kak dan ali dva dovoliš sebi in svojemu srcu da občuti bolečino in jo izjoče... meni pomaga in potem grem lažje naprej

Detelja, držim pesti da bo tvoja operacija potekala tip top in boš hitro okrevala potem pa v nove boje in ni vrag da ne bomo me tri (z veseljem sprejmemo tudi ostale) v neslednjih mesecih v klubu srečk nosečk

Jaz mojo nesrečno M (tretjo) čakam in čakam  pa je kr ni, tako da sem danes naredila celo test (ki bi skoraj nemogoče pokazal plusek) samo da jo spodbudim da pride. Namreč kadar koli mi je zamujala, sem test samo kupila in je prišla..evo zdej naj se vlije, da lahko grem naprej. Opravim še UZ pri moji G in potem ni ovir za srečo

Čutim da bo sedaj vse ok, verjamem da bo vse ok in verjamem v vas vse  in našo skupno srečo

Srečne bodite
B.septembrka bila

Anonimen kaj pa če je ne dobiš zaradi psihe?? jo moroče preveč čakaš, hodiš na wc kontrolirat če je ali je še vedno ni...meni pa se je nekako po ss uredila...no upam, da je laparo ne bo spravila iz tira...drugače pa tudi jaz mislim, da bomo tudi me enkrat srečne nosečke...oz. zagotovo bomo sedaj v naslednji akciji...aja,hvala za vzpodbudne besede...

lepo se mejte uživajte na sončku....

_____________________________

Najprej si bila pod mojim srcem, sedaj si v mojem srcu. Za vedno moja mala Pikica!!!!

15.4.2009 ob 13:22 je na Svet pokukala najina prečudovita hčerkica Maja!

Detelja se tudi jaz strinjam da je zaradi psihe, ker me je po eni strani strah it v akcijo (kaj če ne bo, kaj če bo spet ss, kako bom to preživela) po drugi strani pa jo tko komi čakam da je že včeri bilo prepozno  tko da čist verjamem da sama sebe zavajam, zato pa sem tudi naredila test, da psihi pokažem da ni nič in naj M pride...
Saj bo....verjamem v srečo....za vse nas.

mislim na vas
B.septembrka bila

Muca83 popolnoma te razumem in s teboj.Tudi meni se dogaja, da sem slabe volje in čisto na tleh pa se potem spet poberem in je vse okej.Mogoče po drugem SS telo rabi malo več časa,da se opomore.Jaz sem prepričana,da boš tudi ti kmalu  srečka .Če se ti joka moraš jokati in jokati.Nikakor pa ne smeš joka ali žalosti zadrževati,ker to ni dobro.Te čustveni izpadi so normalni in zato smo tukaj ,da se s teboj pogovarjamo.Tudi okrog mene so same nosečnice in sami dojenčki.Tudi moje prijateljice so noseče,ampak jaz skušam biti z njimi vesela.Samo te čisto razumem kaj razmišljaš ,ko vidiš katero nosečko:pa zakaj je ona lahko noseča jaz pa ne morem biti.............Nekako tako se nadaljuje včasih v nedogled.Tudi me bomo spet enkrat SREČNO NOSEČE BREZ TEŽAV.Včasih si želim, da nebi mislila na nič,ampak žal to ni mogoče.Muca83 želim ti,da bi bila močna in mislila samo pozitivno.

Lep pozdravček punce...Jaz sem imela abrazijo 04.05., sem dobila 03.06. do tukaj vse ok.Potem sem jo pa imela 3 dni,lilo je iz mene.Nato pa sedaj že 2. dan samo rjav izcedek.Me zanima če je imela katera izmed vas tudi rjav izcedek?Malo me skrbi saj je točno tak kot takrat,ko sem bila noseča.Če mi lahko katera pomaga bi res prosila.
Drugače pa mislim,da nam ni lahko po vsem kar smo oz. prestajamo .Verjamem pa ,da je tudi nam namenjena sreča samo verjeti moramo v to...

metuljček 27 jaz sem imela samo prvi dan takoj po abraziji krvavitev potem pa samo rjav izcedek...rjav izcedek je glih tako krvavitev, ampak ker je tako malo oksidira-spremeni barvo...saj npr. če v času m imaš rjav izcedek pa greš k gin. pa rečeš, da ni bilo m samo rjav izcedek ti rečejo, da je rjav izcedek m samo v zelo mali količini...

jaz pa sem po laparo. in hist. do zdaj mi ni noben nič našel...dr. tomaževič pa je takoj na uz ugotovil, da imam po celi maternici pregrado...sedaj sem na nek način olajšana, ker vem zakaj sem izgubila mojo pikico...do julija morava počakat potem pa akcija...že komi čakam...upam, da bo vse ok...

lep dan

_____________________________

Najprej si bila pod mojim srcem, sedaj si v mojem srcu. Za vedno moja mala Pikica!!!!

15.4.2009 ob 13:22 je na Svet pokukala najina prečudovita hčerkica Maja!

Upajmo da to drži...Sem pa vesela,da je 1. m tukaj....Tebi pa srečo in upam,da se najdeva kje na lepšem RR.Midva bova začela septembra,če bo po naslednjem pregledu vse ok.

Živjo punce!

Jaz sem nova, pa imam enako izkušnjo za seboj in sicer je tega že kar štiri leta nazaj.
Takrat vem, da mi je bilo zelo težko in skor en let nisem prišla k sebi, sploh ker sem mislila, da bom prej pozabila, če bom šla zopet v službo, a sem po 14 dneh službe morala na bolniško, enostavno nisem mogla mislt in delat normalno kot prej.
muca83, metuljček27 in detelja
sej bo imeti morate upanje... gotovo vam bo ratal prej kot je meni. Jest sem trenutno sicer , sej se nisem hotla hvalit, sej vem kak je hudo, če ni in ni.
Sem hotla sam podeliti z vami bolečino, ki sem jo preživljala 15. in 16. junija 2004 v Kliničnem, saj sem bla že v 3 mesce pa tri  tedne noseča, pa sem ga zgubila, pol pa se še poslovit dostojno nisem mogla.
Ja sem se šele dans prijavla in sem tud oktobrka 2008.
Sej bo ratal , držim pesti za vse, ki imajo takšne izkušnje za seboj, da bi ble čim prej srečne .

Bodite lepo, pa se še kej oglasim.
Lp.

Miskolinka 4455 sem ful vesela zate, da boš postala mamica...mi je pa tudi ful lepo, da si se oglasila pri nas in nas mal potolažila...meni to, da ful ene energije, ko vidim, da so nekatere glih tako ss doživele, se pobrale in so sedaj noseče...razumem pa vas tudi, da je težko priti na forum pa napisat "jaz bom pa mama" ko veš, da drugi trpijo...miskolinka verjamem ti, da ti je bilo takrat zelo hudo...jaz sem izgubila pikico v 7 tednu, zdaj bi bila v 20 tednu-toliko krat se vprašam zakaj, kakšen trebušček bi imela, bi dobili punčko ali fanta...toliko vprašanj..toliko solza...toliko vsega...in na koncu ugotoviš, da če se sam ne pobereš ti ne more nihče pomagat...

jaz si zelo želim in vem, da bom naslednje leto postala mamica...upanje, zadnje umre...

_____________________________

Najprej si bila pod mojim srcem, sedaj si v mojem srcu. Za vedno moja mala Pikica!!!!

15.4.2009 ob 13:22 je na Svet pokukala najina prečudovita hčerkica Maja!

A

Obupana:Prebiram strani vseh vaših trplenj, in vem, da tudi sama spadam, k vam za to se vam pridružim.Moram poudarit, da imam čudovito 13 letno hčer in čudovitega partnerja, ki mi stojita ob strani.Moja trnova pot se je začela leta gospodovega 2006, ko sva z partnerjem razmišljala še o enem .Čez tri mesece, februarja 2007 sem zagledala .Moje življenje je v trenutku postalo ena sama pravljica, dokler se ni ta pravljica sprevrgla v  in bolečino.Tri mesece je bilo z  vse ok, nato pa kot strela z jasnega me je doletelo. Nikoli ne bom pozabil bilo je na veliki četrtek, opravljala sem hišna oprvila, nato pa na enkrat .Odpeljali so me seveda v bolnišnico, na opazovanje, ampak to opazovanje se je zavleklo v tri mesece ležanja v bolnici.Moji občutki so bili grozni, tri mesece brez doma, sonca, sprehoda, še naj huje pa, da te otrok prosi, da prideš čim prej domov.Cele tri mesece sem tako močno krvavela, da sem postala celo slabokrvna, celo obljubljali so mi, da mi bodo otroka vzeli.Ampak moja želja po otroku je bila tako velika, da sem bila pripravljena svoje zdravje žrtvovat tudi za .Otrok pa je veselo rastel in se razvijal kljub .Ti naši pametni zdravniki pravzaprav še sami niso vedeli kaj se dogaja.Najprej so rekli, da sta bila dva  ,potem zopet, da imam nekakšne homotome itd...Celo oni so dvignili roke in me nato poslali iz Ptujske bolnišnice v Mb, za to, ker pri njih ni aparatov za nedonošenčke.Tako sem v Mariboru v 25 tednu, po hudem porodu in težkih mukah- pomoč po Brochtu 27.6.2007 rodila mrtvo deklico 620g 31d.  in žalost sta bila tako velika, da moje življenje ni imelo več smisla.Sledili so pregledi pri mojem ginekologu in abrazija, zaradi posteljice, ki je ostala pri porodu v maternici.Tri mesece sem rabila, da sem ponovno začela hodid normalno v službo.Po treh mesecih sva z partnerjem zopet začela pridno delati .In novembra 2007 .Verjetno je bilo vse skupaj pre hitro in zopet po šestih tednih .Zopet , bolečina in celo abrazija.Naši tako rečeno specijalisti so me poslali na hsg z mano je vse ok in zopet izjava veselo na delo. Sedaj se trudiva že od februarja 2008 pa vsak mesec znova tečka .Po tolikih izkušnjah in mukah je želja po otrku še vedno tako velika, da ni dneve, da ne bi razmišljala o tem in .Upam, da ste z mano in, da bo tudi za nas čim prej posijalo sonce.

pozdravček...

tile posti so pa kar malo zamrli...kje ste se izgubile vse trpinke  četudi imate sedaj lepe novice smo jih tudi tukaj zelo veseli in prav te vesele novice meni osebno vlivajo upanje tudi zame in za vse nas....

detelja boš videla tudi zate in za Veri, Muca83 ter zame in vse ostale punce bo posijalo sončece  take težke preiskušnje preživijo samo najmočneši in kar nas ni ubilo nas je utrdilo.

Jaz sem nepričakovano imela ta mesec laparoskopijo - boleč jajčnik me je nateral na pregled in so me napotili naprej na laparo. Sedaj je za mamo, še okrevanje. Imela sem nekaj vodnih cist in zarasel jajčnik, kar so sedaj uredili  

Mislim na vas, pošiljam sonček in velike tople in močne objeme za vse nas na teh straneh in naše angelčke

B.septembrka bila

Jaz imam 16.7. redni pregled pri ginekologinji, je že 3 leta od zadnjega brisa in vedno naredi tudi UZ, tako da bomo takrat videli, če se je kaj čudnega pojavilo, kar bi morda oviralo zanositev.
Samo upam, da bom lahko šla, da me ne bo zafrknila, ker sem zaradi dopusta dobila datum, ki je kmalu po moji pričakovani in če bo prišla na 30 ali 31 dni, jo mogoče do takrat še ne bo čisto konec in potem sem spet v dreku

Drugače je pa sedaj konec za ta mesec in grem v magični 10. krog. Ravno julija eno leto nazaj sem zadnjič ugledala , mogoče se pa zgodba ponovi Ampak iskreno povedano, nič ne verjamem v to, da bi čez en mesec ugledala in iskreno si po eni strani tudi ne želim, ker bi rada še dopust preživela brez skrbi. Ker če zanosim, bom spet v skrbeh, če bi šlo kaj narobe, pa slabosti bi mi spet malo pokvarile dopust itd.

Ne me narobe razumet, ZELO bom vesela, če uspe ta mesec, ampak če pa ne, mi pa ne bo tako težko. No, pa tudi bližajoči pregled mi daje malo upanja, mogoče bomo pa kaj raziskali zakaj ne zanosim. Potem pa na morju na veliko in bomo naredili enega Bodo ravno takrat ta pravi dnevi

Punce, vsem želim in upam, da se nikoli več ne vrnemo na ta forum, ko jih uspemo spet ugledati

Pozdravljene - Muca83 in ostale!
Tudi midva načrtujeva nosečnost med počitnicami, za zdaj pa uporabljava zaščito. Kaj pa vem. Po letu z dvema SS v zgodnji nosečnosti si želim malo dopusta, kajti kar nekako pričakujem, da bo tudi naslednja nosečnost povezana s krvavitvami, bolniško, skrbmi, ki pa se bodo končali drugače kot doslej.
Sicer pa so tudi moje izkušnje take, da je za zanositev najboljši čas dopust. Obakrat sem zanosila ravno na ali po dopustu.
Lepo se imejte in se beremo na kakšnem drugem forumu.

Ko se je meni zgodilo, sem bila presenečena, da sem tako dobro to prenesla - sem mislila, da je hujše... Ko sem prišla od g., sem se sicer zjokala kar v čakalnici lubiju na prsih (me je zunaj čakal, ful lepo), ampak to je bilo to. Takrat sem dala to ven in potem sem se čisto sprijaznila. Nisem se bala, da ne bi mogla zanosit po tem, nekak sem vedela, da bo vse ok, ne vem zakaj.
Rekla sem si, da je boljše ss kot umetni splav, da je boljše ss kot prizadet ali hudo bolan otroček, pa da če se mi že to mora zgodit, je super, da se mi je tako zgodaj (bilo je 1 teden po m. in poz. testu - imam zelo redne m. in sem ga lahko takoj naredila, pa itak sem že prej čutila...)

Če bi se mi zgodilo zdaj, bi takoj vedela, da nekaj ni v redu, ker sem sicer imela vse nosečniške znake (prsi so mi zrasle vsaj za eno cifro, je opazil tuid trener na hiphopu , se mi zdi...), jedla sem ko zmešana, skoz lačna, zredila sem se, malo me je kdaj ščipalo v maternici, to vse... ampak ni mi bilo slabo!
Pri naslednjih dveh mi je pa noro slabo in očitno tako to pri meni pač je. Tak da zdaj kadar mi gre na bruhanje, si rečem, da boljše to, pa da je vse ok...

Aja, še to: kasneje sem na to gledala zelo pozitivno: kot super poizkus, ali si otroka res želiva. Ker ko sem prvič zagledala  , me je kar malo stisnilo. Bila sem vesela, ampak me je bilo tudi kar strah... Tudi nisem bila 100%, če je on čisto pripravljen (čeprav sva se skupaj odločila za otroka, da ne bo pomote, prej sva uporabljala kondome, tako da drugače niti ne bi bilo možno ) - saj to zelo težko veš, dokler ne probaš... In potem, ko se je zgodil ss, sem videla, da sva bila oba res razočarana in si očitno otroka res želiva. Jaz si pravim, da takrat še nisva bila pripravljena in da sva se mela še kaj za zmenit. In naslednjič, čez 3 mesece, ko sem spet videla  , sem bila samo vesela, nič več prestrašena - in to mi je bilo zelo všeč - to mi je dal ss .

spet se nahajam na tej temi pa sem upala da se mi ne bo treba več javit, razen če bi kateri napisala kaj tolažilnega ali pa navaden čvek.
namreč - marca 2008ss odmrtje ploda. tokrat noseča 6 tednov , včeraj krvavitev in UZ- plodeka ni samo GV , čez en teden kontrola, jaz pa krvavim kot bi imela M in krče tudi take. dali so mi zelo malo upanja, tako da ne vem koliko sploh ima smisel čakati.
najrajše bi legla in kr zaspala in upala da se ta nočna mora ne dogaja meni

srce se mi trga od žalosti

_____________________________

pa smo spet tam, kjer smo bili- nikjer!!

Pikica36....Žal mi je, da se ti do dogaja.....Da se to dogaja tudi tebi... ..

Jaz sem samo v zadnjem letu imela 2x abrazio v bolnišnici in vse drugo vmes so bili ss doma. In nimam druge izbire, kot upati, da nama bo enkrat uspelo. Na ss sem se že navadila. Oktobra greva vseeno na genetske preiskave, čeprav ti ne pokaže nič posebnega. In potem bova pa kar šla v Prago po darovano jajčece, ker je vsega skupaj preveč. Mogoče bo jajčece kakšne druge ženske prineslo več uspeha.

Ti si  pa še mlada in v teh letih se še nič groznega ne dogaja.

Zdrži....saj bo....

anonimna hvala za vzpodbudne besede, ampak 37 let ni več rosna mladost, sploh za otroke delat ne.

_____________________________

pa smo spet tam, kjer smo bili- nikjer!!

Pozdravljene...v petek sem imela abrazijo...zanosila sem po 2 letih z IUI... bila sem v 9.tednu, plodek je bil velik samo 4mm...
krvavim nič, včeraj me je malo zvijalo...žalost je neizmerna...čeprav je iz dneva v dan bolje...


_____________________________

Nenehno izgubljam kilograme, pa me vedno najdejo.