Živjo bodoče mamice!

Tudi jaz sem že mamica in sedaj pričakujemo že drugega sončka decembra.

Imam velik problem. Namreč, ko sem pred skoraj tremi leti rojevala svojega prvorojenca, sem tulila   od bolečin. Rojevala sem brez sredstev proti bolečinam in tudi lega sina je bila taka (mi je gin.povedal), da če bi bil težji in večji (2700dkg), bi mi morali narediti carski rez. Pa tudi mislim, da imam nizek prag bolečin. Sedaj imam problem, ker se bliža drug porod (brez epiduralne tokrat ne želim roditi) in mi je nerodno, ker grem v isto bolnico rodit. Naj grem drugam?

Ima katera podobno izkušnjo? Prosim za kakšno vzpodbudno besedo! Kaj naj naredim???

Lep večer

Zakaj bi te bilo pa sram? Nisi ne prva ne zadnja, ki je kričala, še najmanj so si te pa zapomnili po tem.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

S kričanjem si tudi lajšaš bolečine. Vsaj psihično. Zato naj te ne bo nič sram. Roditi ni mačji kašelj in nisi bila ne prva in ne boš zadnja, ki bo kričala.

ti kar kriči kolikor te je volja verjami da si te niso zapomnili po kričanjju veš koliko jih kriči, pa še to veš koliko jih na dan rodi zdaj pa to pomnoži z dnevi 3 let....še vedno misliš da so si te zapomnili, oni vidijo in slišijo svega i svašta in nič jih več ne preseneti

_____________________________

Naši spomini so edini raj iz katerega nas ne more nihče pregnati...

jaz sem vedno govorila,da ne bom kričala,toda ko sem rojevala prvič,sem dolgo časa zdržala,toda čisto na koncu nisem zdržala več in sem mal zakričala.Ni bilo sile toda sem..ne morem pomagat.naj ti ne bo nerodno,zdravniki so vsega navajeni-še kaj hujšega

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

prva stvar, ki me je je naučila babica po prihodu v porodno sobo je bilo, kako naj "pravilno" kričim.....

in šele takrat sem razumela, zakaj se je prej par ur iz porodnih slišalo vedno enako kričanje

_____________________________

...vox populi...

jaz pa sploh do sape nisem prišla, sem komaj nekaj sopihala, k so bli umetni popadki tko hudi, tako da vem, da sem v tistem trenutku razmišljala, pa kako hudiča lahko nekatere ženske kričijo.  Res prisežem, komaj sem prišla do vdiha, že me je zvilo, če me je kdo kaj vprašal sem samo lahko prikimala in odkimala, zakričat pa sploh nisem mogla, ker nisem prišla do sape.
Pa je minilo in sedaj sem v drugo noseča in bom šla tud naravno rodit, če bo le vse ok.

Saj te razumem, da se obremenjuješ, ampak res po nepotrebnem. Jaz pa vem, da sem vpila, ampak saj to je normalno. Ne verjamem, da jih je dost k se smejijo ob porodu al pa kaj berejo...

In prav ničme ni sram priznat. Vsi smo ljudje... Le pogumno!!!!


_____________________________

"Kam potuje čas? Če bi vedel, zaprl vrata bi pred njim."
R. K.

Tu pa sploh ne vem, kajnaj ti odgovorim. Imam dve opciji, pa se bom raje vzdržala. Tokrat.

A res misliš da so se te zapomnili?
Razen če greš roditi nekam kjer imajo 2 poroda letno, potem je to možno ja.

Bi rekla da se obremenjuješ po nepotrebnem.

Tebi naj bo cilj, da se se porod odvija tako, kot se mora, ne pa, da se obremenjuješ s kričanjem. Točno tako je, kot so ti že napisale predhodnice - dnevno je kar nekaj porodov in nikakor si babice ne zapomnijo, katera je in katera ni kričala. Sicer pa jo kričanje pri porodu itak čisto normalna stvar. Jaz sem 3x rodila brez EA in sem skoraj 100%, da sem vsakokrat kričala - spomnim se ne, se pa moj , ker je bil prisoten pri vseh porodih (ampak zdaj že spi, pa ga ne bom budila )

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Mene se je po mojem iz Postojne do Ljubljane slišalo... Tako, da se nimaš za sekirat...

Ne obremenjuj se s tem. Dvomim, da so si te zapomnili zaradi kričanja. Jaz sem tudi zdaj drugič tako kričala, da sem bila še naslednji dan čisto hripava. Pa več koliko sem jih še slišala kričat. Iz sosednje porodne, pa potem, ko sem bila v sobi, se jih je tudi kar ene par slišalo iz porodne en štuk višje v sobo, tako so kričale. 

Jaz nisem kričala, samo malo postokala, ne vem, kako naj povem, pa mi je ena babica rekla, naj nič ne stokam, naj bom tiho.

Tisto močno kričanje pa....ne vem, če je res spet tako hudo, da bi se ene morale tako dret, kot so se, sem jih slišala in to res ni za nikamor. Iz globoke narkoze sem se zbudila, torej.....babico na drugi strani sem samo slišala, da s takim kričanjem ne bo nikamor prišla in da naj se rajši usmeri v to, da potiska, ne pa kriči,....

Tako, sem pač povedala svoje mišljenje. Me ni treba zaradi tega nič popljuvat .

Itak pa, sto ljudi, sto čudi. Če ti kričanje pomaga pri premagovanju bolečine, potem si le-to privošči.

Zapomnili si te pa res niso, no  Veš koliko jih je vmes kričalo!

Drugače pa jaz tudi nisem kričala, ponavadi ko me kaj boli bolj tiho doživljam bolečino. Na koncu sem seveda stokala, ko sem potiskala ven. So nas pa že v šoli za starše podučili, kako naj dihamo in če je treba kričimo zraven, da bo dobro za  in za nas. Ker z nepravilnim dihanjem, do česar pride med kričanjem, se vse le še upočasni in še bolj boli.

Je pa tudi meni tole kričanje bolj tako. Vem, da boli, pomembno je samo sodelovanje z babco in gre hitreje. Jaz sem tudi poslušala iz drugih porodnih take živalske krike...  Ne vem, no.

Joj jaz sem tudi bila pri bolj glasnih.......pa je čist ena druga babca prišla k meni in mi rekla, naj malo manj glasilke uporabljam, ker jih bom še rabila . Kaj hočem, meni je bilo lažje, če sem bila glasna.

Meni je pa babica sama rekla, da naj kričim, če mi bo lažje, vendar nisem, sem samo tiho stokala, ker res nisem imela moči, da bi vpila.
Brez skrbi, da se te niso zapomnili po tem, da si kričala.

_____________________________

:)

ahhh dej no.. kot da so si te zapomnili.. pa tudi ce so si, nisi edina ki se je v treh letih drla.. Jaz sem babico tako nadrla, da ji ni bilo nic jasno, ker mi je sla na zivce s svojim pootrocenim govorjenjem ces da smo ze skorči na končku. Pol je pa hitro presaltala na normalno govorjenje...
skratka, ne se sekirat brez veze.. mislim, kje najdete cas da se za take stvari sekirate

Prvih par ur sem se zadrževala in nisem vpila in kričala, zadnje 2-3 ure je bilo pa prehudo in mi je bilo že vseeno kaj si kdo misli. Tko da sem vpila in jokala med porodom. Je sicer ena babica neki sitnarla da naj ne kričim ampak je nisem kej preveč upoštevala.

_____________________________

12.09.07 sva dobila najinga sončka Jako
06.05.2010 smo dobili še drugega sončka Žigo

...Na ta lepi dan v meni erekcija se ti ne zdi da ne more biti lepša...

Jaz bi na tvojem mestu kricala po milji volji. Jaz grem vcasih na Planinsko polje in tulim kolikor le morem in se pri tem prav fajn pocutim.
Ce mi bo to kdaj kdo zameril, mi bo vseeno, bom pa pridobila mnenje, da je ta clovek bebec.

Prviš sem bila takoj na umetnih popadkih,ko sem prišla v porodno in takoj so bili močni,en na drugega,da sem samo dihala,še govorit nisem mogla,kaj šele kričat,na koncu čisto paf,dar govora izgubila.
Drugič sem mislila,da ne bo tako,a zadnja ura je bila huda in sem spet samo dihala,kričat nisem bila zmožna,le na koncu sem malo stokala.
Enostavno me je preveč bolelo,da bi kaj več,kot dihala
Ne vem pa,kaj me tokrat čaka?Morda kričanje?Me je precej strah


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]