Čer!

Moci, WB! Odpočij si in pridi nazaj na stare tire. Pa seveda posodo pomij in perilo operi.

Našo sem pa ob pol osmih spat dajala in sva se pol ure matrali, pa nič, Sem jo dala ven in je do pol desetih laufala gor in dol. No, pol je ratala pa zaspana.

Zdej pa čakam moža, ki je šel v garažo še zadnje stvari preselit, pol pa spat ker sem noro utrujena.

_____________________________

17.10.2006 sva dobila sončico Tino.
28.6.2008 je prišla še barčica Neža.
13.9. 2010 pa še žabica Anja.
17.10.2012 je prišel dečko, Rok.

men tut enih 800 postov manjka kk so zlobni

kaj je z našim otrokom še ne spi... ponavadi okrog 19ih, najksneje 20ih v miži... zadnje 3 dni se do 21ih uspavava. pa ga ne bi še spat peljala ob 19:30, če ne bi bil zaspan. in potem obe joški sprazni, že zadrema. ko ga odklopim (ker me vse boli), se pa zbudi in ne e kaj bi. v naročju mu ne paše, ležat ne... nič mu ne paše... pesmice, zvezdica... nič. tk fajn smo se odvadili dnevnega dojenja, nočno odvajanje je šlo fajn... pol pa tale virus in joškanje non-stop.. zdej me pa slači, ko me vidi in zvečer bi me pojedel spodaj mu je sicer danes pokukala desna dvojkica, a ni bil čez dan nič tečko, torej je samo joškovisnost kriva. pred 15imi minutami sem mu povedala, da ga mam rada in ga ne bom kdaj zapustila, ampak zdej grem pa v dnevno, on bo pa z očkom zaspal. in kaj slišim zdaj? ratalo tišina, mali spi

sicer smo pa danes šli v lesnino firbca past. nič pametnega našli. en okrasek za jelko razbili, a ga ni blo treba plačat, ker smo tolk prijazno prišli povedat kaj se nam je zgodilo
tolk hitr kot zadnjih par let hodim skoz lesnino kr ne morm verjet, ker sm se včasih ure lahk šetkala in delala načrte kje bo kaj stalo danes smo pa naredili giro, jaša v nakupovalnem vozičku - mau je plesal, mau s prstom kazal na stvari.... pol smo šli pa še opice in morske prašičke v tukanota gledat - to mu je blo najbolj všeč.
in večerja in kopanje. nodija preskočili, ker smo se raje crkljali. po joškanju pa jok histerični jok srce se ti trga, pa vidiš kako izsiljuje in te hoče pojest, ti mu pa nimaš več kaj za dat lep dan, mau slabši večer... upam na lepo noč

lahkokategorniki - naše dete v zadnjem tednu pridobilo vse nazaj... pravi mali bajsek je spet in rebra mu ne štrlijo več vn bodite bez skrbi - ko si opomorejo, bodo vse nazaj dobili! le pozdravite se!


Maxica, mis, Remy, moci - pošiljam vam zdrave pozdrave

kje pa muki?

altati, ti imaš v tem tednu pregled?

Samo na brzino en post, da vidim, kako je z mojimi objavami.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Pffff, enih 1000 jih manjka....manijaki RR-ovski.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Včeraj sem imela predoperativno pripravo. vse na to temo, lahko preberete na blogu. Moj komentar je samo: BUUUUUUUUUUUUUUUUUUU !

No, vam bom kar sem skopirala:
Včeraj sem bila deležna predoperativne priprave v KC-ju.
Navodila, ki jih dobiš so nekako takšna:
- obvezna prisotnost ob 7.00
- merjenje pritiska
- sledi odvzem krvi in vode
- sledi EKG
- pogovor s fizioterapevtko
- ginekološki pregled
- pogovor z internistom
- odhod domov ob 15.00




Doma sem se že psihično pripravila na celodnevno kalvarijo po hodnikih KC-ja, na čakanje pred vrati, na vonj po bolnišnici....

Od doma sem se odpravila ob 5.45, saj priti pravočasno iz Kranja v Ljubljano zna biti problem.
No, to mi je uspelo, uspešno sem celo parkirala na javno parkirišče za polikliniko.
Uspešno sem tudi našla ginekološki oddelek, kjer je že čakalo 7 žensk, mojih sotrpink.
No, kot sem že napisala, uro smo imele vse ob 7.00.
Do sedme ure se nas je nabralo 11 žensk.
In ob 7.00 se seveda ni zgodilo nič. Kdo pa sploh pričakuje, da bi začeli delati ob uri. Utopično, kaj?
To, da smo bile vse tešče itak ni pomembno. Vrata so se odprla ob 7.45 in začelo se je z administracijo in odvzemom krvi in vode.
Vse skupaj je trajalo do 8.30, nato smo dobile dve uri prosto (da se lahko najemo in napijemo).
Vse smo se ves čas stiskale v malem hodniku, na dveh trdih klopeh, mimo ves čas hodi zdravniško osebje, bolniki, zasebnosti ni nobene, klopi so trde, da o tem, da je na hodniku katastrofalen prepih na eni strani, na drugi pa peklensko vroč radiator, ki se ga ne da zapreti, niti ne govorim.NaWC smo  hodile kar na interni oddelek, saj drugega v bližini ni na voljo.....
Že meni ni bilo prijetno, kako so se šele počutile gospe, ki so bile res že krepko v letih....
Ob 10.30 smo bile kot po tekočem traku deležne EKG-ja, za njim je sledil ginekološki pregled, nato pa zopet dve uri čakanja na internistko. Za katero se nikoli ne ve, kdaj pride (tako ti povedo). Včasih pride ob 12h, včasih ob 14h. Pač pride, ko pride....in čakati jo moraš (na kavo vmes ne smeš, ker jo lahko zamudiš).
Ker smo obsojene na isto usodo (operacijo) kar precej časa presedele skupaj, se je med nami, čakajočomi ženskami, vnel klepet. Zaupale smo si svoje zgodbe, kaj nas je pripeljalo v to čakalnico.
In moram reči, da sem bila pretresena, ko sem poslušala.
Med vsemi sem se počutila prav srečnico, saj me čakal le operativni dvig mehurja.
Poleg mene je čakala ženska, mojih let, še brez otrok, ki so ji našli rakave spremembe maternice (potem, ko je že skoraj skrvavela v bolnišnici) in jo čaka odstranitev vseh ženskih rodilnih organov.Posledično se je morala sprijazniti s tem, da svojih otrok ne bo mogla imeti nikoli.Čakala je tudi mlajša mamica, dveh otrok, kateri se je na rezu oz. šivih, ki jih je bila deležna ob porodu, naredila cista, velikosti teniške žogice, in ji je pritiskala na notranje organe. Bila je mlajša ženska, tudi brez otrok, ki je dve leti nazaj prebolela raka na materničnem vratu, zdaj pa so se ji spet pojavile rakaste spremebme na jajčnikih.....v glavnem, žalostno, zastrašujoče.....

Sama sem bila s strani vseh sodelujočih zdravstvenih delavcev deležna kar nekaj opazk, glede dojenja mojega 14-mesečnika. Kako to,da še dojim, da bi bil čas da neham, če si naš 'mladiček' zdaj kar sam postreže, da je to samo crkljanje itd.....Ampak sem jih veselo preslišala in jim razložila, da je to pač samo in edino moja odločitev in pravica. Najboljši pa je bil razgovor z ginekologinjo, ki je bila zeloooo razumevajoča, do 'doječe matere'. Izgledal je nekako takole:
gin:' Aha, vi še dojite gospa?'
jaz: 'Ja, še dojim.'
gin.:'Koliko je pa star otrok?
jaz:'14 mesecev.'
gin:' No, potem se pa lahko dogovorimo, da bo otrok z vami. Samo vas moram premestiti  porodnišnico in vas bodo tam operirali'.
jaz:'Kako prosim?'
gin:' Ja, da boste lahko z otrokom, ki ga dojite.'
jaz:'Aha, iz takoj po operaciji naj se lovim po hodnikih z njim...ga dvigujem, se igram????'
gin.:????
jaz.: 'A se vam ne zdi, da mi že ves čas poudarjate, da po operaciji vsaj tri mesece ne smem dvigniti ničesar, da se moram res paziti?  Moj otrok je star 14 mesecev, ves čas v pogonu, tehta 12 kg....a boste vi skrbeli zanj v Porodnišnici po operaciji?'
gin.' hmmm....ja, saj imate prav, To ne gre, kajne?'

No, pa sva se sporazumeli.....


In prišla sem do konca, vseh predoperativnih pregledov.
Končam s pregledom pri internistki, stopim do odgovorne medicinske sestre in administratorke, ter vprašam, kdaj imam operacijo.
Odgovor: 'Ja, gospa, pokličemo vas!'
jaz: ' Ja, kdaj me pokličete?'
Odgovor: 'Takrat.'
jaz:' Kdaj takrat?
Odgovor:' Tisto jutro, ko boste operirani. Zjutraj vas pokličemo in pridete.'
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA! A ste vi resni????????

Ker svojega ogorčenja nisem mogla skrit in sem jih spraševala kako to, da nimajo niti najmanjšega plana, sem dobila odgovor, da se pač kirurug zjutraj odloča kaj bo operiral.
Hm, predstavljam si nekaj v stilu: ' No, danes mi prija odtranit eno maternico, pa mogoče eno cisto, tam do kosila, bi pa še en mehur dvignil.......' Halo?????



No, takole to izgleda. In zdaj čakam, da mi eno jutro pozvoni telefon, da spustim vse iz rok, doma pustim same otroke in letim v bolnišnico na operacijo......

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Dobro jutro! Midva z Juretom sva doma. Je namreč že čez vikend ful kašljal, pa je bil zdaj dva dni mož doma, da sem jaz spravila stvari v službi v nekak red, zdaj sem pa jaz doma. Včeraj je še kuhal na 39,5, zdaj zaenkrat nima vročine, ampak tako je bilo tudi včeraj čez dan - najprej 39,5, sledila je svečka, popoldne nič, kot da je zdrav, si je zaželel pizzo, sem mu jo spekla, zvečer spet vročina na 39,5 in še zbruhal je ven. V ponedeljek je zdravnica rekla, da ima samo vneto grlo, naj bo tri dni doma...  Bomo videli, če bo še kuhal danes, greva nazaj k zdravniku, dela pa popoldne...

Matjaž se drži, on je v vrtcu.... upam, da se ne bo česa nalezel, ker vročine pri Matjažu se bojim kot hudič križa

Altati, prebrala sem tvojo zgodbo in....sem zgrožena...pa saj ne more bit res - a na dan operacije da te pokličejo, banda zdravniška

Maxica, saj bo Maxu AB pomagal, boste kmalu bolje! Ti se pa tudi pocajtaj. Šefica je pa verjetno imela slab dan, al ne?

No, mi gremo tudi lahko v klub lahkokategornikov, če ima mogoče tam okoli 10 kg, prej pod...3 tedne nazaj je bilo 9550 g  Jure je imel v tej starosti več kot 11 kg, skoraj 12 že

Frrrr, saj vem da flaška ni joška, ampak ali je ne sprejme pod nobenim pogojem zvečer? Tina in Jaša sta očitno imela fešto včeraj, če pa nista hotla zaspat, sta kar tako malo na daljavo žurala

Joj, punce, jaz ne vem, kaj je meni danes. Brez vzroka, oziroma iz neznanega vzroka sem tak nervozna, kar tresem se...... ne vem, kaj mi je, tak mi je vse težko narediti, ful me neka nervoza in res si ne znam pojasniti vsega skupaj....sploh nič ne morem, pa polno dlea imam....kaj bi to bilo? Res sem neka zmešana, čudna....se opravičujem, ker sploh ne morem komentirati, ne morem se zbrati pa nič.........

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Muki, psiha te daje....pri vseh vaših boleznih ni nič čudnega. Punca, umiri se, dihaj globoko, vzemi si kavo, pogovori se s kakšno sodelavko, daj vse ven iz sebe, zjokaj se, če ti bo pomagalo......
Mislim nate !
Lahko pa tudi meni zatežiš, po gsm, zs, MSN, sem ti lahko rama za plakanje.....

Jutro 

LE zakaj bi mi bili zdravi če pa je tako fajn imeti vročino in bruhati. ... Mala se je ob 23ih z jokom zbudila, nato pa vse zbruhala po meni in kopalnici... dobro da sem jo odnesla iz postelje... nato sva se čez noč stiskali skupaj v postelji, se ji je ves čas nekja dvigovalo, ampak bruhala ni... no zgodaj zjutraj pa je zakuhala, dobila svečko, zdaj je živahna, bomo videli kako bo z zajatrkom, nato pa greva k zdravniku...


Moci dobrodošla...


Smo na vezi....


_____________________________

KATARINA 19.9.2006
SERGEJ 25.2.2008

Jutro, očitno nas je res oplazila ena čudna viroza, vidim.  Moja mama je tudi čisto obležala, Max ima še vedno kar visoko vročino vsake toliko časa, meni se pa tudi kr nekaj vrti, se moram iti prav brž uležt. Eh, eno sranje je tole.
Bolnički, pozdravite se.
Moci, WB.
Muki, kaj dogaja?

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

odprla sem jezno temo. mi paše se na koga jezit zdajle. maxica, tvoje nisem našla

tu

sivkamivka, tvoja torta je pa noro zabavna. si moram kdaj sposodit idejo

ups, sem iskala temo. no, bolje 2x kot nikoli

moci, sem nadaljevala kar tvojo odprto temo .

*lina*, jaz ravnokar pečem tele piškotke. Meni so noro dobri! Pa še domišljiji daš lahko prosto pot:

Mandljeve zvezdice, lunce, smrečice...karkoli že pač narediš

200g mehke bele moke
150g sladkorja
2 zavitka vanilijevega sladkorja
čisto malo soli
za noževo konico cimeta
2 rumenjaka

V moko narediš luknjico in iz sestavin narediš an sredi moke grobo kašo (upam, da je razumljivo, akj želim povedati ) iz vsega, nato dodaš 200g na kose narezanega masla ali margarine in 7 dag olupljenih mandljev(ali lešnikov ali orehov).
Zneteš gladko testo. Daš za kakšnih 15 minut v hladilnik. Nato ga zvaljaš in z modelčki delaš zvezdice, rožice, lunce, smrečice, zvončke.....po želji.....

jaz jih še krasim z sladkornimi biserčki, lešniki, pisanimi mrvicami, bonbončki....
Del piškotov tudi do polovice namažež z nugatom.

A bo v redu recept?
Lepi so, dobri, pa še enostavna izdelava.

Altati, glede tvoje operacije pa tudi groza od groze. Kot da ni že sama operacija prav ena neprijetna stvar, te še tako "pripravljajo" nanjo, da verjamem, da te vse mineva.  Saj ne vem, kaj naj sploh napišem, pa bi ti tako rada vse skupaj olajšala. V glavnem, ostani taka kot si, verjemi, da se bo kljub vsemu vse dobro izšlo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha in da bodo vse te "priprave" ostale zgolj kot neprijeten spomin.  A kakšnega "drugega mnenja" se v tvojem primeru ne da dobiti?

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]