res ja ampak kaj cmo

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

za tak rezultat ne rabiš samo rakov in kozorogov. enako sta naredila moja bikica in lev. pa ne zaradi horoskopa. ampak v neki točki sta začela kazati svoj egoizem in se nehala prilagajati drug drugemu. nehala sta dvigovati skupne lastnosti in sta dala v ospredje svoje lastnosti. jaz temu pravim egoizem in nekompromisnost.

če se odločiš, da imaš samo ti prav in da je tvoj način boljši od partnerjevega, potem je res bolje da gresta narazen. ampak prava pot je pa, da se potrudita, gresta čez težave in spet najdeta skupno pot. enkrat sta jo že in v nekih točkah sta podobna, v drugih se izpoljnjujeta, kot jin in jang. daj v ospredje skupne točke in vse bo lepše. zakaj? ker je vse enako, samo napačno stran gledaš.

na stara leta se pa preselita na drugo stran delnic

_____________________________

iz malega zraste veliko

A pa imaš za kaj? Se opravičujem, če je slišati cinično, ampak... Glej, takšna je realnost. Zaradi nje sedeti in jokati nima smisla. Boljše je vstati in zmigati svojo rit in nekaj narediti, da spremeniš sranje, ki ga imaš, pa kakršnokoli že. In TOČNO TO je tisto, kar počneva midva s Kamikazo. Skupna odločitev je bila, da nekaj let (žal bova potrebovala toliko, ja) potrpiva in to kar pošteno, ampak potem bova pa zadihala tako, kakor se spodobi. Za to sva pripravljena potrpeti in zato je tako, kakor je. OK, moja zatrapanost v nekoga drugega seveda ni bila v planu, ampak kdo bi vedel, kolikokrat se je pa v vsem tem času že Kamikaza v kakšno zatreskal. In? Nič. Kakor pri meni. C'est la Vie - al' kako že pravijo. Oba veva (zaenkrat), kaj počneva in obema je tako prav. Če nama ne bi bilo, bi si to že povedala. To sem pa prepričana.

Albina... kaj pa vem... razmisli... biti z nekom samo zaradi otroka?... ne... tudi to sem poskusila z bivšim Bedakom... po enem letu se mi je že mešalo... dobesedno... A res ne vidiš druge rešitve?... Druga variante?... Jaz jih vidim ogromno, ampak očitno nisi tak karakter... Načeloma ni z njim nič narobe, a ne, samo NAJEDA?... muke životne, bi jaz temu rekla... pa kdo, mater, te bo poslušal iz dneva v dan, kako sediš in jamraš?... dvigni rit in nekaj naredi, če pa ne znaš, ne moreš, nočeš ali pa pač karkoli že, pa pusti meni... svoj bebav moški ponos si vtakni tja, kamor sonce ne posije - in potem tuli kakor dojenček!... porkaduš, kako me to zna razpizditi...

Verbalno nasilje je zame nasilje hujše od fizičnega, ker se ga ne da dokazati tako lahko, v večini pa si mu podvržen ko ga niti ne zaznaš dobro in lahko traja kar nekaj let. Prej zgradiš obramne mehanizme, kot se ga dejansko zaveš, modric pa niti ne moreš skriti tako enostavno.

_____________________________

Nič ni težjega od iskrenosti in nič ni lažjega od laskanja(Dostojevski).

Jah, grozno,.....

V bistvu so ti že tako svetovali kako in kaj, zdaj je na tebi, da najdeš najbolj primeren način za vaju,....

Glede partnerskih vez pa je moje mnenje tako, da nikjer ni idealno. Malo je odvisno katere napake te zelo in katere malo manj motijo in kako se čez leta te napake razvijajo oz. potencirajo,... Tudi mene kaj moti na partnerju samo jaz še vedno vem in čutim, da ga ljubim in to mi je dovolj. Vsake toliko časa se malo pogovoriva, da se ne izgubiva v stvareh, ki naju motijo. Pa tudi midva imava, oz. predvsem jaz, tako navado kot Darja, da nikoli ne dovolim, da bi šla narazen skregana. Iz istega razloga kot Darja. Tudi jaz sem slišala za tisto zgodbico in tudi meni je vseeno, če je resnična, sigurno se to dogaja in jaz si ne želim in nočem, da se zgodi meni.

Se pa tudi jaz zavedam svojih napak in trenutno jaz "malo" najedam,... sicer iz čisto drugih vzrokov, saj je trenutno obdobje mojega življenja, ki se že kar nekaj časa vleče, nikakvo. Se pa tega zavedam in delam na tem, da pridem k sebi. In moj mož to ve.

Kaj češ, življenje je kot kurja lojtra, kratko in usrano,........

_____________________________

Ja, ja,...

Sem razmišljala...tole je resnica ne hecam se......ko sem zadnjič videla svojo mamo živo, sva se skregali. Jezna sem bila nanjo, ker se mi je zdelo, da ni hotela nič narediti, da bi bilo njeno življenje lepše. Utapljala se je v začaranem krogu, naredila pa nič. Tako zelo sem bila jezna, da je nisem hotela objeti, preden je šla, ful mi je šla na živce. Ona me je dobesedno prisilila, da sva se objeli, nikoli ni hotela oditi skregana. Na silo sem jo objela nazaj, ker je toliko rinila vame. Naslednji dan je umrla. Danes bi dala vse, da bi jo lahko samo še enkrat samkrat stisnila k sebi.
Ne, ne, punce, v resnici se zgodi, da nekoga naslednji dan ni. In ga ni nikoli več sploh. Jaz tudi ne hodim nikoli več proč skregana. Spat skregana pa tudi itak ne.

Al bina se kaj bolje počutiš po teh pogovorih ali samo tuhtaš in tuhtaš?





_____________________________

24.4.2004 Nina :-)
24.6.2009 je ati dobil najlepše darilo za RD - Manco :-)

Daj reci Shreku, naj te pelje čez Delnice, samo prej kot v penziji.

Burja, in sonce po burji.....morala bi razbistriti misli.

Mater, ti pa si ena čarovnica . Sem šla samo malo držbo onim, ki jih lovijo, delat. Nivess, sem milsila, da bo kaj z zajcem, pa je bilo premraz , da bi še jaz kaj nastavila .

Darja, kaj pa vem, v jok me je pač spravilo tvoje pisanje. Pa ne zato, ker bi se pač zaljubila v enega drugega, ker pač furata ne glede na vso situacijo in sta odločena, da prifurata do konca. 

Prebrala sem ta post kljub dolžini od začetka do konca. Razlog: tudi jaz imam takega zajedalca doma. Mogoče še hujšega. Ne pozna ure, skoz nerga, obveznosti mu ne smem naložit nobene. Sicer se res spomni in včasih sam pospravi celo hišo, ampak zraven najeda, da zakaj sem tako malomarna, da vse razmečem,... In mu ni jasno, da se z življenjem pač umaže in razmeče in zato se pač pospravlja.
Zadnjič, ko sem ga imela res polno kepo sem se poglobila vase in ugotovila, da sem sama nezadovoljna, ker me je s svojim najedanjem spremenil. Spremenil v vzorno mamo, snaho (živimo z tastom), malo manj vzorno ženo (ker je otopela zaradi najedanj in ji ni do sexa). Predvsem pa je v meni ubil veselje do življenja, ne znam se smejat in ne delam skoraj nič kar me veseli (rišem, telovadim, šivam, grem na razstavo,...) In ker nimam svojega veselja, sem nezadovoljna s sabo in predvsem z njim. Torej: najprej delam na spreme,bi sebe v zadovoljno žensko. Njemu povem kar mu gre: nisem več srečna z njim, ker se mi ne posveča več dovolj, umrl je pri meni glede čustev in vseeno mi je ali je z mano doma. Po pravici povem, da raje vidim, da ga ni. Vsaj ne poslušam najedanja in se živciram. In rezultat: zamislil se je nad sabo in stvari se zboljšujejo. Počasi, a gre na bolje. In vsakič mu povem, ko mi kaj ne paše. In ne reagiram več na njegovo najedanje. Kako še bo končalo pa ne vem.

Ojoj, fricka, upam, da se vse reši tako, da bo ok. Tole, kar opisuješ, se meni bere drugače, kot albinino. Spominja me na odnos z mojim bivšim. Samo on ni imel želje, da bi kaj spremenil. Upam, da bo tvoj drugačen.

Al bina, mene pa resnično zanima, kako se sedaj počutiš, ali je kaj bolje med vama. Pa sori, če sem spet to privlekla na dan.

na to sem že pozabila, zanima pa me

Hvala, ker se zanimaš zame.

Drugače pa se mi zdi, da je zdaj eno obdobje kar v redu, no, od tega pogovora tu gor, ki je bilo cca en mesec nazaj. No, en mesec se mi zdi, da je precej bolje, kaj pa vem zakaj, verjetno sem se tudi sama precej spremenila, odkra sem prebrala vsa mnenja tule gor, mislim, predvsem v smislu, da se trudim, da ga poslušam, no, saj vedno ga pa ne morem, ker ma skoz ene in iste s šihta, pa da ga POHVALIM (hvala, Pikec), če kaj normalnega stori. Se mi zdi, da je bolj, ja.

Kok sem jst tega vesela... Sam tako naprej. Pa srečno.

Mene tudi veseli .

Aja, pa še to: čisto vsaki in vsakemu posebej, ki je sodeloval v tej moji temi se iskreno zahvaljujem za kamenček v mozaiku. Vse sem prebrala, v vsakem postu je nekaj resnice in navodil. Hvala tudi vsem, ki ste mi pisali na ZS.

Zgleda kot osmrtnica

Binči, veš kako pravijo... Če hočeš spremeniti druge, moraš najprej sebe , da jih začneš sprejemati takšne kot so.

Tudi jaz sem prebrala vse od začetka do konca...
Darja Kos - tvoja zgodba me je ganila... Svaka ti čast.
al bina - veseli me, da je bolje.
fricka - pod tvoj post se 100% podpišem, ker je oz. je bila pri meni enaka situacija pa še malo pokombinirana z al binino. Kakšen mesec nazaj sva šla narazen. Priznam, ne vem, kako bo z najinim 16-mesečnim otrokom, zase pa vem, da se zdaj počutim precej bolj svobodna in bolje. Če se bo gospod slučajno kaj spremenil v pozitivca iz nergača, potem morda poskušam najti pot nazaj k "skupaj", sicer bo pa ostalo tako kot je zdaj.
Vsem želim vse dobro!

 u bistvu bl zahvala, ker smo stali ob strani, ko je blo najbolj hudo.. pogreb..

Ma pustiš mu veselje naj se izkašlja pa bo potem mir, če si napisala da je potem drug človek!
malo daš na ignor pa je...Jaz govorim samo še ja, saj vem in saj bo boljše...
Sem pa tudi dobila že kdaj pod nos da sem doma in mi je lepo,ko je to izkusil on en dan je rekel...
''Izvoli jaz imam dovolj za dve leti'

oj,
pa se še jaz javljam sem gor.  Pa čeprav kot popolna začetnica. Po svoje si lahko rečem, kaj jamraš, saj imaš vse. (Razen otrok in mačka.) A material mi nikoli ni pomenil sreče.
Fricka, ko sem brala tvoje besedilo, je bilo kot da bi me kdo s kladvom po buči. Veš to, kar si ti naredila jaz nočem. In mi je že sedaj po še ne pol leta zakona čist mem. Rada bi naredila en konsenz...čisto prilagodila se pa ne bom. Mislim, dost mi je bilo prilagajanja doma 19 let..,pa še malce več... potem sem imela vsaj svoj flet in sem lahko živela kot ptič na veji. Sedaj po 32 letu pa bi rada zaživela kot en normalen odrasel človek. Ne, da me en kar naprej sekira. Zaradi najedanj sem zgubila otroka - splav. Saj ne, da ni bil takrat z mano. A me sedaj nekako ne more sprejet, da kdaj pač še malce žalujem. obenem pa ve, da otrok ne bom dokler ne bom srečna. Imam močno psiho. Moj tretnutni lajf je služba, ta mi največ pomeni. Ne veselim se vikendov, ker v soboto vedno dela in ker nedelja ni nikoli po moji želji. Poznam ga že 7 let, a življenje v bajti je čisto drugačno kot tisto hoditi k punci spat. Moram mislit nase, pa čeprav ga mogoče kdaj užalim, ker ne pojem vsega kosila, če ga ja skuhal zame, pa čeprav sem rekla, da imam pozno službo in da me ne bo.
će bi imela svoj flet prost bi verjetno, že davno prespala kako noč tam. V varnem zavetju sten, ki sem jih sama opremila.... Sej morda bo kaka napisala, da sem razvajena smrklja. Samo jaz tako zelo pogrešam, kak objem, kak večer, ki bi bil posvečen samo meni. A res zahtevam preveč?  
Vedno sem si želela imeti otroke, celo sam sem si rekla, če ostanem sama, samo, da bi jih imela. Sedaj nisem več tako navdušena.  Saj bi bila sama za vse. Jaz pa si želim, da bi imeli otroci res fotra. Ne samo na papirju in ne samo par ur tedensko. Da pa bi samo on odločal o njih - pismo, mogoče bi mu mogla še enkrat prebrat poročno obljubo.
Že moji starši so mi dajali vedeti, da nikoli niso zadovoljni z mano. Sedaj je tak tudi moj mož. Človeku upada volja, da bi se sploh še kdaj kaj potrudil, da bi spekel kako pecivo, naredil bolšje kosilo.  Res ne vem. Sem kot v labirintu, a izhoda ne vem.
Oprostite, če sem kr vpadla kot dehidriranec v puščavi. In hvala, če ste me prebrale.
Veliko sonca vam želim