Krtexx - čestitke za poroko in vso srečo v postopku!!!

Bety upa -


Jaz sem včeraj prišla s smučanja - bilo je super, sploh pa proge - dolge, široke, strme, ozke,.... Vreme pa vse živo - od 'Eme', snega, megle, sonca, pršiča, južnega snega,...

Edina škoda, ker je vsega konec. Jutri me čaka naporen dan in potem naporen teden oz. mesec. No, mogoče pa ne bo tako hudo,.... Bomo videli,.....

anonimen žal mi je,da je tudi tebe doletela tako kruta usoda kot je ss .Morda bi res bil dobrodošel kakšen zares odkrit pogovor z partnerjem o vajinem skupnem otročku,veš moški se včasih nekako pač bojijo poizkusiti znova,ker se bojijo ponovne izgube,ki njih pravtako zelo močno prizadena.
Tudi jaz sem si po vsaki izgubi  ga še bolj noro želela,še bolj po njem hrepenela,in res je hudo,ko ravno takrat okoli tebe hodijo skoraj same  in srečne mamice,ki ponosno potiskajo voziček-vem to boli.
Bodi močna in morda se s časoma tudi tvoj partner odloči drugače....bom držala pesti!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Špela100, si še vedno v enem kosu?
Kmalu bosta 2.
LP

_____________________________

lana38

dan punce.

da se še jaz malo javim.

Bety za . stiskamo pesti in navijamo. saj veš .

Krtexx za poroko. jaz bi tudiiiii

vsem na novo pridruženim



punce lepe slikice-lepe otročke imate .



mi smo v 29T že. kar ne morem verjet, kako čas beži. za enkrat vse ok. naj tako ostane. čakam uz v 32T, da nam tudi potrdi spol.
malo me je strah, ampak saj to so čist normalni občutki. važno mi je da dete brca in da je zdravo. vse ostalo bo že.











_____________________________

sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.

kodrana, pa res čas beži. Kar ne morem verjeti, da si že čez polovico . Pomislila pa sem, da se res doglo že nisi oglasila, ko sem videla tvoje sporočilo. Uživaj v .
LP

_____________________________

lana38

krtekxx ČESTITKE za poroko  (ti, ti punca nič nam nisi prej povedala)

špela že navijamo zate ... ko pride pravi čas ti želim lahek porod

kodrana saj ne morem verjet, da tako beži čas ... sem vesela da tako lepo napredujete

andreja, ko sem prvič videla slikice vaše Eve sem dobila solzne oči, saj nisem mogla mimo tega, da bi najina pikica bila skoraj iste starosti ... Eva je pravi cukerček, pa te njene plave očke ... ja bo atiju povzročila še veliko preglavic, ko malo zraste

meni trenutno kronično primankuje časa ... imam veliko, veliko dela ... tako, da včasih še spat ne morem ob spodobni uri .... pa tud moj je zasut z delom ... in če seštejete ena in ena ... kaj hitro ugotovite, da ni bilo časa za in je čisto logično da je prišla ... se bova ta mesec bolj potrubila .... si res neskončno želim, da bi naš spet bil decembrček, tako kot najina pikica

pozdravček vsem čakajočim, nečakajočim, nsečkam, mamicam z dojenčki, skratka vsem


_____________________________

12.12.2008

Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.

medika13 lepo,da si našla malo časa in se nam oglasila.Veš,velikokrat se spomnim nate v iskreni želji,da ti kmalu spet uspe zagledat .
Vse lepo ti želim in seveda držim pesti zate.

špela100 kako smo,se že kaj dogaja??????

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Andreja hvala za lepe želje in pesti
Tudi jaz se velikokrat spomne nate in tudi na ostale punce s tega foruma ... punce na vas mislim bolj pogosto kot se pa oglašam tukaj


_____________________________

12.12.2008

Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.

medika 13, jaz sem ravno včeraj popoldan zelo veliko razmišljala o tebi, andreji in naših . Morda zato, ker se bliža čas, ko sem jaz svojo punčko izgubila. V soboto 15.3. bo že minilo 2 leti. Pa še  je včeraj prišel ves iz sebe domov. Umrla je hči od sosedov tam pri njegovi mami. Stara je bila šele 32 let. Imela pa je raka na maternici. Potem sem bila pa še bolj vsa v razmišljanu o izgubah naših dragih.
medika 13, čas za  pa bo le treba najti.
LP

_____________________________

lana38

V albumu Eva na obisku imate slikice Eve od andreje2000 in našega Tima.
LP

_____________________________

lana38

Men se pa zdi da Tim mal špega k Evi....ne vem kaj si misli, ampak po moje nekaj naklepa, Eva pa hladna princeska nič ne reče in modro gleda stran. No, spogledljivke se v določenih trenutkih tako vedejo. Seveda je še veliko razlogov, zakaj eden škili proti drugemu, drugi pa stran. No, mogoče pa je zgodba ravno obrnjena, ker nisem prepričana da vem "Who is who". Ne glede na zgoraj napisano: oba sta, posebej ali skupaj, strašna cortka.

krtekxx,ja,v rumenem je Tim.Ga je Eva pred tem ves čas gledala,vendar se Tim za to ni nič kaj zmenil ,no,potem pa je le začel malo škiliti proti njej

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Ojla!
Vidim, da se pletejo že simpatije.  Luštno!

Imam eno vprašanje za tiste, ki ste že šle in obiskujete Park zvončkov(no ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru).

Kot ste mogoče večina od vas opazile sem trenutno v enem čudnem obdobju, ko mi gre skoraj vse narobe. Zavedam se, da tako ne gre več naprej, ker nisem več tista stara jaz, ampak ena zagrejena baba, sita vsega in delam na tem, da si življenje spravim na novo, boljšo pot, da postanem zopet jaz.

Eden izmed korakov, ki menim, da ga morem narediti je, da zberem pogum in obiščem park zvončkov. Moram pa rečt, da me je po eni strani, kar 'strah' odditi tja. Zanima me kaj vas je gnalo oz. kje ste našle pogum, da greste tja in kakšni občutki so vas prevzemali, ali ste šle same ali s partnerji,...

Jaz še vedno nisem bila v Parku zvončkov, pa bo jutri ravno 2 leti odkar sem izgubila svojo punčko. Prav tako kot ti še nisem zbrala poguma. Moj partner pa je že v začetku rekel, da on raje ne bi šel. Lani nisem mogla iti, ker sem imela rizično . Zdaj je pa Tim še premajhen, tako da zaenkrat še ne vem, kdaj bom šla. Enkrat pa sigurno, ker ne bom mirna, dokler ne bom videla kje počiva moja punčka.
LP

_____________________________

lana38

natasarobi ko smo izgubili našo punčko sem vedela v sebi,da nekako moram v park zvončkov,če prav to seveda ni bilo takoj.Ves čas sem sanjala mojo punčko in tako sem se lepega dne odločila da pojdem  v park zvončkov.Šla sva oba z mojim.Stiskalo me je v prsih in grlu ob samem pogledu na vse tiste tablice z imeni,na vse igračke in svečke .Tudi midva sva prižgala svečko,moj me je objel in oba sva .Ko sva odhajala,pa sem čutila rahlo olajšanje in tisto noč sem sanjala,da je moja Tina dobila krila,mi pomahala in odletela.....

Če bi imela priliko,bi večkrat zavila v park zvončkov k moji punčki,kajti meni osebno se takrat zdi,kot da sva v tistem času z mojo punčko nekako povezani in vedno ko odhajam čutim nekakšno olajšanje in počutim se bolje.No,tako je pač pri meni,vsak pač čuti po svoje,vendar meni osebno je obisk v parku zvončkov dobro del,če prav je prvič resnično ,je vseeno v moje srce stopila neka posebna toplina ,ki mi je povedala,da je moja punčka skupaj z drugimi  tam našla svoj mir.

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Tudi jaz imam občutek, da ne bom imela miru, dokler ne bom šla v Park zvončkov.
LP

_____________________________

lana38

Khm, jaz tudi še nisem šla v Park zvončkov, čeprav sta mino že dobri 2 leti in sem v službi slab kilometer stran od Žal. Takoj po UPN sem večkrat pomislila, da bi šla, sedaj pa ne več. Sicer pa tudi na splošno nisem ravno obiskovalka pokopališč - oče je umrl pred 4 leti, pa grem mogoče na njegov grob vsako leto 1x, pa še to samo zato, ker mi mama da kako svečo ali pa rože, da jih "mimogrede" odnesem. Enostavno zame ni pod tisto nagrobno ploščo ampak imam občutek, da neprestano nekje od zgoraj zre in pazi name. Natasarobi, Lana (in pa tudi jaz), po moje nima smisla, da gremo tja z eno veliko žalostjo v srcu in nas ta dogodek še bolj potre. Prej ali slej (lahko pa traja kar veliko časa) moramo na naše angelčke pričeti misliti na ta način, da je pač zanje bolje, da niso na tem svetu z nami ampak tam, kjerkoli že so. Je pa tako, da je šla moja prijateljica v park zvončkov in mi rekla, da kljub temu, da se v svojem življenju sploh še ni soočila s smrtjo bližnjega, jo je ta kraj s svojo pojavo (belo cvetje, igračke, obiskovalci) zelo zelo presunil.
Natasarobi, tudi zate pride dan, ko boš zopet zelo močna, kljub temu, kar se ti je zgodilo! Veliko časa traja obdobje, ko so pač trenutki euforije in potem dolgi trenutki pesimizma, potrtosti, žalosti...in vendar se obrne na to stran, da so trenutki veselja in optimizma daljši in daljši.

krtekxx, jaz od takrat, ko sem se odločila, da grem na UPN vem, da je za mojo  bolje, da je tam zgoraj. Preveč bi trpela, če bi se rodila. Bolečina pa vseeno ostaja. Danes je ravno 2 leti od UPN.
LP

_____________________________

lana38

O, Lana,  . Gotovo je delček tega angelčka tudi v Timu. Verjamem, da si žalostna zaradi obletnice, a hkrati srečna, da si dobila Tima. Dejmo se pogovarjat kaj vedrejšega. Mene totalno ima, da bi spokala dile v avto in šla narediti kak zavoj. Pa je v hribih totalna megla in vem, da bi ne bilo prevelikega užitka, zato razmišljam, da bi šla laufat. Po drugi strani pa imam kar slabo vest, da se ne prisilim in grem na kak hrib, dokler še lahko (čez 14 dni me začnejo stimulirati in potem se verjetno ne bom počutila ravno fit...tako pravijo). Mam pa še en kup reči naredit za službo, pa rože bi morala presaditi, pa bajto mal spucati, pa zunaj mal pokontralirat vse rastline, pa.... Najbolj, da si skuham eno in v miru razmislim, KAJ BI.

krtekxx, res sem malo bolj žalostna, ker je ravno obletnica. Pa še sama sva doma s Timom. Blaž ima v Ce tekmovanje v plavanju. En štart je imel dopoldan, enega pa ima popoldan, tako da prideta šele zvečer domov z atijem. Res pa je tudi, da mi je Tim v veliko tolažbo. Sem mu danes že povedala o sestrici, ki je med . Sestrica ga je verjetno tudi čuvala med , da je bilo potem vse Ok, kljub začetnim težavam. Verjetno Tima ne bi bilo, če bi takrat rodila zdravo punčko. Zdaj sem pa zelo vesela, da imamo Tima.
LP

_____________________________

lana38

Ja, na to sem mislila, ko sem napisala, da imaš Tima. Ne bodi preveč žalostna, ker bo verjetno to potem začutil tudi Tim. Poglej ga, stisni ga k sebi, pa ti bo lažje. Držimo pesti za dobro uvrstitev tvojega ta velikega sinka na tekmi.

Danes je takšen dan, ko bi ga človek samo prespal, pa se ne da. Danes so mi kar dvoji rekli, da kaj čakam za drugega otroka, da se morajo otroci skupaj igrati... Ko bi le vedeli... Že za prvega sva se trudila kar lep čas in ko je uspelo sva bila najsrečnejša - nosečnost, porod vse je bilo super. Potem sva rekla, da ne bova čakal predolgo za drugega otroka in prvo M po porodu sem dobila kmalu in sva šla takoj na delo. Meseci so se obračali, M je prihajala, nosečnosti pa od nikjer. Ko je končno le uspelo, pa sreča ni trajala dolgo... imela sem ss v začetku letošnjega leta. Sedaj imava zeleno luč, da greva naprej, pa kar nimam moči. Okoli mene same nosečke - kar 3 sorodnice, kolegice imajo PDP tam okoli, kot bi ga imela jaz... Zdi se mi, da sem se kar malo odtujila z njimi, ker kar ne morem in ne morem poslušati pogovorov o njihovih nosečnostih, koliko so pikice že velike... Jim privoščim, da ne bo pomote, ampak mi je vseeno težko...
Oh, že tako mi je zelo težko, potem pa še ta neumna vprašanja - ja, kaj pa vidva čakata? A nista vedno govorila, da jih bosta imela tri?

Mogla sem dati to ven iz sebe, ker vem, da če me bo kdo razumel me boste ve. Pa še lažje mi je pri duši...

anonimen!

_____________________________

lana38

anonimen hudo mi je,ker moraš toliko trpeti in dobro vem kako se počutiš,saj sem tudi sama dala to skozi.Ja,včasih pride res takšen dan,ko bi ga najraje prespal,a k sreči pa pridejo tudi tisti boljši dnevi,tisti,ki nam dajo nov zagon,novo moč in novo upanje.In vedi,draga moja,da tudi tebe čakajo takšni dnevi,vem pa,da ti ni lahko.Poraja se ti nešteto vprašanj in zakaj jaz,zakaj ravno jaz??Vendar tega ne ve nihče,tudi jaz ne,vem pa,kako zelo boli,kako zelo trpi srce.Vendar ohranja nas ravno upanje,ki bo nekega dne obrodilo sadove in  takrat bo tudi zate sijalo najlepše sonce na svetu,tvoj .
Drži se draga moja,skušaj biti močna in vedi,da nisi sama,da nas je mnogo,ki smo in ki še vedno hodijo isto pot,ki te razumemo in ki čutimo s tabo.
Pošiljam ti in za srečo.
Pa oglasi se še kaj!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...