medika - super za ns

kodrana - drži se

krtexx -

Medika13,  za dobro opravljeno NS.

No jaz sem pa včeraj bila na pregledu po abraziji pri svoji G in vam tudi povem sem srečna prišla domov.Histološki izvid je ok,vendar sedaj takoj pri ponovenm + jo moram poklicati,ker mi bo dala otroški aspirin,ter še neko druge tabletke,ker naj bi tokrat baje imela nekaj preveč CO v trebuhu in naj bi bil tole vzrok,me bo treba naslednjič bolj paziti.
No pol pa 12.6 ko še grema na kontrolo v LJ k dr.Zornu in vidimo pol kaj se tam zmenimo,nato direktno iz lJ na slovensko obalo,kjer bom dočakala svojih 30.let.
Sedaj le še počakam M nekje v drugem tednu v juniju naj bi prišla nato pa akcija za .Poletje 2008 bo najino....

Punce fanj mi bodite.

LP Mojca

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Kodrana to od obiskov je pa meni takoooo znano, jaz prvi mesec nisem hotela nobenega obiska,
še moja mama mi je bila odveč, da ne govorim tašča in vsi telefoni in 101 vprašanje....edino moja sestra me ni motila, drugi pa čist vsi...potem se je mal vneslo, ko sem začela polno dojit...prej pa nahrani otroka, stisni mleko, pa še dodaj mu po flaški...groza, pol pa sem še delala.
Zato te sprašujem, ker se mi zdi, da sem tudi jaz tudi čist druga. Posebno se mi je spremenil odnos do tašče in tasta.
Prej smo bili ok, zdaj so mi pa takooo tečni...sploh ne prenesem jih na obisku in to že od prvega dne v bolnici....
res mi je grozno...sto vprašanj, sto telefonov, pa še ta malega bi non stop mečkali...groza....verjetno sem jaz čudna...

To sem ti še pozabila povedat Kodrana drži se, boš videla Tara ti bo dala energije in volje za naprej, zdaj se je začel sonček boš lepo vozičkala, pridno jej tablete, dosti se pogovarjaj...pa bo, boš videla, misli na to, da bo minilo.

Verjamem pa da je hudo...

Medika13, fino, čestitam in vso srečo do konca nosečnosti.

Po UPN sem se oglasila na tem forumu in se somnim, da si mi dala nekaj spodbudnih besed, tko da sem zdaj  ful vesela, da ti zdaj kaže vse ok.

Medika  ja se spomnim teh obcutkov. A si dala tudi kri za dht?

Ronja, kako si pa kaj ti'

Kodrana .. bravo, da si prepoznala problem in da delas na njemu. daj casu cas. Mene je tako dusilo, ko mi je oce umrl. Kaksen mesec. Pa prvi meseci z otrokom znajo bit zelo naporni. Zelim ti, da najdes tisti ventil, preko katerega bos lahko odala ven to napetost in se sprostila in polno, srecno zazivela z malim zakladkom Korak za korakom - se dalec pride. Super, da imas okoli sebe ljudi, ki te podpirajo, to je zelo pomembno!

Spela .. jaz sem po rojstvu B ratala ful zascitniska.. To se je poznalo ful na moji percepcijo tasce in tasta. Pa sta bila super, ampak jaz sem bila       malo je minilo, malo je pa ostalo.. ahh bo ze, postavi meje in to je to. ce jim ni vsec, njihov problem.

Sulfinija da bo vse ok nasldnjic. Pa super, da te bodo bolj kontrolirali. in za pozitivo!


_____________________________

Preden si bila spočeta, sem si te želela, še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. To je čudež življenja. /Maureen Hawkins/

medika 13!

_____________________________

lana38

medika13 ,sem tako vesela zate in se resnično veselim s teboj,pa lepo še naprej!

sulfinija tudi zate sem vesela in le tako optimistično naprej,saj bo kmalu tudi tebi sreča zasijala.

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

medika - super za dobro NS.      Vse je OK, uživaj v nosečnosti.

kodrana - najprej čestitke za Taro.  Glede depresije pa - po mojem so delno seveda krivi  res hormoni. Pri meni ni bilo tako hudo, kot pri tebi, a nekje 3 dni po porodu, sem se ves dan samo jokala. Mojemu mož sploh nisem mogla nič povedati po telefonu, saj sem je grozno jokala ... Pa je bilo takrat vse Ok, mali je bil zelo priden, le spal je in jedel ... jaz pa samo jokala. Počasi se je to stanje umirilo ... Vem, da je težko nam dajati tebi nasvete, a to moraš premagati. Dobro, da imaš ob sebi svoje najbližje, ki ti zagotovo dajejo moč. Posebno moč pa ti daje tudi tvoja malčica. Drži se, pa kaj piši in se nam izpovej. Po mojem pogovor najbolj pomaga. Pa tudi jok, če tako čutiš ...

Špela - to da se po porodu spremeni odnos do tašče pa zagotovo drži. Mene je zelo motilo, da so ga hotelli imeti ves čas na rokah. Meni se je to zdelo nepotrebno. Ko  otrok spi, je po mojem najlepše, da spi na svojem mestu, ne pa nekomu na rokah ves upognjen. Priznam, da sem jim bila veretno malo tečna, saj ga nisem dovolila vlačiti po rokah. Naš je bil zelo miren otrok, res je ogromno spal in je bil zelo zadovoljen v svojem ležalniku oz. na kavču. Zdelo se mi je, da bi ga s tem samo razvajali ... Oni so bili pri nas nekaj časa, jaz pa sem ga imela ves dan. Nisem si znala predstavljati, da bi ga potem morala tudi jaz ves dan imeti le na rokah. Mislim, da je res najbolje, da se jim da vedeti, kaj si želiš in kaj ne. Seveda jim tega nisem povedala jaz, ampak mož.

Tako. Lep večer vsem in hura za vikend

OOOOOOOOOO  ...pa sem mislila, že da sem jaz čudna , pa preveč zaščitniška, pa posesivna pa ne vem kaj še vse...pa vidim, da nisem edina, ki mi to ne ustreza.
Ja Milamay to po rokah, sem jaz kar živčna in se začnem kar potit ...še ne pridejo skoz vrata že stegujejo roke, kaj šele da bi si jih umili, pol vseeno tašča  3x reče, da naj si jih gre tast umit...pol on meni prijavi, da saj si jih je doma....halooooo.....potem pa sto in eno vprašanje....kot da sem na inkviziciji....ma kaj stara sem 35 let, hčerka 12, nekaj pa že znam, ne???
Pa da ne govorim, da so po porodu 3 ure vsi prileteli v porodnišnico...mi je tako žal, da nisem rekla naj ne hodijo, si ne bom odpustila tega prvega dne, s hčerko nisem mogla niti dva besedi rečt....

Ma smo se čist ok štekali...res...sam se mi zdi, da so zdaj imeli malo prevelika pričakovanja, kaj bodo oni vse z vnukom delali....ma haloo.....pa izjava, da naj ga kar pri njih pustim eno uro in mi pa naj kar gremo???????
Joj pritisk do 300. Pa da kaj skoz spi, da naj ga mal zbudim, pa zanalašč govorjenje naglas, sam da bi se zbudil....ma, ne, ne sto in ena....niti da razlagam....sam upam, da ne eksplodiram....

hvala, da ste me razsvetlile in da jaz nisem edina taka....

Ja in tudi jaz sem imela en teden potem doma, kar krizo, vse je bilo ok, jokala pa sem za vsako figo, ker sem bila srečna, ker sem bila žalostna, ker je bilo vse ok, ker se mi je pašta razkuhala, ker sem eno majčko uničla, ker se mi je sladkor stresel po tleh, ker so me moji lepo presenetili...ma groza....same solze in jok, moj me je kar naprej tolažil.

Ojla!
Ravno 1x na teden zberem dovolj energije, da prižgem računalnik. Naj na kratko poročam, da sem imela v četrtek pregled. Kri je še vedno patološka: CRP in SR sta okoli 80, trombociti pa 1200. Zaradi slednjih se sedaj špikam z enimi injekcijami, ki preprečujejo nastajanje strdkov. Malček je bil velik 2 cm. Počutje je pa tako, da sem zjutraj še kar OK, popoldne dobim vročino in se običajno zatečem v postoljo.

Punce, žal mi je, da vas ne morem prebirati, ampak moje počutje je res grozno. Še vedno zmorem kakih 100m naenkrat, ob tem sem pa tako zadihana, kot da bi šprintala na tekmi. Lep pozdrav vsem.

krtekxx!
Jaz sem lani v tem času ležala. Slabo mi je bilo, da je bilo groza. Danes pa sem presrečna mamica našemu Timu. Morda boš tudi ti drugo leto tak čas poplačana za to, kar sedaj preživljaš. Drži se. Mi vsi držimo pesti za tvojega .
LP

_____________________________

lana38

špela100 saj je pri nas tudi dokaj podobno stanje,bi jo tast in tašča kar na rokah imela,pa me ves čas sprašujeta,če je jedla,pa zakaj ji ne dam jesti še tega in onega,pa če ni polulana.....ja,vidiš je več kje tako,no zame je pa to še nekako bolj naporno,ker sem njegove spoznala ob rojstvu Eve,čeprav sva z mojim skupaj polnih 6 let.Ja,je pač bilo tako,da niso bili ravno navdušeni nad sinovo izbiro-mene.Ja sedaj je pa seveda čisto drugače......,jaz njih komaj spoznavam in oni mene,pa če tudi jim kaj rečem itak vstrajajo pri svojem in včasih sem že kar jezna kot .
krtekxx


_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Tašče znajo biti pa res naporne pri svojem pametovanju okrog . Jaz mojo zdaj bolj poredko vidim, ker sta nekaj skupaj udarla z mojim, tako da še on ne gre ravno dosti tja. Pa moram priznati, da mi kar paše. A sem nesramna?
LP

_____________________________

lana38

Jaz sem ok, vas redno prebiram, čeprav ne vem, če prav sem spadam - tukaj se punce trudite, da bi spet zanosile, jaz sem pa še korak pred tem - jaz bi, on pa ne, ker otroka že ima. Tko da čakam na "brezmadežno" spočetje :-) Al pa da kak spermij kje po (ne)sreči uide kot prvič in se pridružim deklicam na "Me je ne čakamo junija" :-) Po splavu sem se oprla na to, da bom nadomestila izgubo z novo nosečnostjo, potem pa tega ni bilo, tko da je bila izguba naenkrat še bolj realna. Tinaaja, hvala za vprašanje - po pravici povedano, zdaj ne vem čist točno, kaj bi - mal upam, da si bo premislil.

Ronja, te razumem, kako se počutiš. Če si res zelo želiš otroka, in verjamem, da si ga, potem udari po mizi in mal privij tvojega. No, zelo mogoče je, da ga je samo strah ponovnega razočaranja. Ampak, če sta skupaj in nameravata ostati skupaj, potem je ja jasno, da bosta pač imela otroke! Ampak ti tvojega poznaš in boš že našla pot, ki bo obema ustrezala.
Mate pa zanimive debate o porodnišnicah. jaz sem bila sedaj v bolnici skupaj 3 tedne in sem prepovedala obiske vsem razen mojemu možu. Vsi, ki so želeli na obisk, so mi morali poslati sporočilo in potem sem jih zavrnila ali pa jim dovolila, odvisno od počutja. Si ne predstavljam, da bi ob svojem počutju poslušala še čvekanje množice okoli moje postelje. Jaz bi 1.mesec po porodu prepovedala obiske novorojenčka - in popolnoma varnostnih razlogov. Poznam 2 družini, katerih novorojenki so se v 1.mesecu okužili z respiratornim virusom in je njihovo življenje bilo zaradi tega okuženo.
No, jaz sem iz dneva v dan bolje, sedaj že kako uro na dan za računalnikom in poskušam narediti kaj za službo in možgane. Mal se sprehajam po vrtu in ruvam plevelčke, pa kosilo skuham....

Jupi  bravo Krtekx  , ja vsak dan bo boljš, boš videla. Sem prav vesela, da se stanje izboljšuje.

Kateri teden pa si zdaj??

Ja in se strinjam s tabo glede obiskov v bolnici in potem ko je novorojenček, to sem tudi jaz govorila, pa sem bila preveč zaščitniška, pa posesivna, pa v vato zavijala otroka....okolica sploh ne razume...

Uživaj in javi se še kaj

Mene tudi ful moti, da hoče tašča imeti skoz na rokah Tima. Če smo bili tam na obisku, ga je cele 3 ure vlačila sem in tja. Pa ji je tudi moj rekel, da naj ga že da dol, pa ni nič pomagalo. Zdaj pa gremo bolj redko tja, ker sta se malo sporekla z mojim. Jaz pa poten ne bom sama tja hodila. Pa tako moram priznati, da mi prav paše. Res mi je šlo na živce, da ga je kar naprej vleačila sem in tja. Pa še nezadovoljna je bila, če je Tim zaspal in ga je morala dati dol. Sama pa ne pride na obisk, pe hodi po mestu, ko jo drug sin pripelje. Bo pač nekaj zamudila v Timovem razvoju. Ko je bil še manjši Tim je ene 3x prišla, pa je že po 15 minutah šla domov. Ko gremo mi tja, pa bi rada, da bi bili cele dneve tam. Čudna je, kaj hočemo... Zato mi pa zdaj res paše, da gremo bolj poredko.
LP

_____________________________

lana38

V albumu Tim6 so nove fotke.
LP

_____________________________

lana38

Lana38 kaki veliki cukerćek je že  vaš Tim.
Ja,glede starih staršev je pa tudi pri nas tako,da vedno ko smo pri njegovih ga hočejo imeti kar na rokah,ko pa rečem da je zaspana,se pa babi spomni,da jo bo peljala na sprehod in potem gresta po vasi,navadno h kakim sosedom in pride nazaj ko mala ful joka,da jo potem še jaz komaj potolažim.Ja,reči se jim pa tudi nič kaj ne da,tako,da sem včasih res prav jezna.Zadnjič ji je pa pri sosedih dala tudi jagode ,če prav sem ji povedala,da sem bila na jagode kot otrok jaz alergična...,no k sreči ni pri Evi bilo zaznati neke reakcije.

Danes ima naša punčka že 6 mesecev

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

hey,
malo sem spet zašla sem, ker poskušava ponovno zanosit. mogoče se me katere punce spomnijo. 05 ss, '06 ss, pa lletz pa histero.
pol sva šla skoraj narazen, ampak sva sedaj bolje kot sva bila.
in sedaj poskušava spet zanosit.
pišem pa kr sem ful vesela, krtexx noseča:))), lana38 pa mamica. kako čas leti.
joj superca punci!

Klarissa, seveda se te spomnimo. Res se pa že dolgo nisi oglasila. Mislim, da skoraj eno leto. Dobrodošla nazaj.

andreja2000, jaz verjetno ne bi upala več pustiti Tima samega s taščo, če bi mi takšne ušpičila. Moja tašča je iste sorte. Je bil Blaž velik alergik, pa bi mu ona kar dala za jesti vse kar ni smel. Skoz je govorila, da maličko ne škodi. Si nisem upala nikoli Blaža samega pustiti z njo. Timu je pa tudi zadnjič mislila že bombon olupiti, ko sva bila tam. Sem jo komaj prepričala. Pa bombona tako ne bi smel, tudi če bi že začela z GH.
LP

_____________________________

lana38

Lana38 ja,včasih tašče res znajo bit naporne,a tvoja mu je pa kar bonbon mislila dat,ma kaj vse se ne spomnejo.
Jaz sem sedaj ravnokar mojo taščo imela na obisku,če prav sem ji povedala,da sem bolana in ji namignila,da mi najbolj ne paše da pride,je ona seveda prišla in prinesla Evi plenice,ki pa so manjše kot jih mi uporabljamo in sem ji to tudi povedala,pa je rekla naj jih grem pač zamenjat.
Po pravici povedano pa tudi jaz nisem najbolj navdušena nad tem,da bi tašča sama bila z Evo,ker je že prevečkrat pokazala,da nisva istega mišljenja glede hrane in tudi drugih stvari in moti me,ko jo hoče kadar smo pri njih po vsej sili voziti po vasi in obiskovati ljudi,potem pa mi jo pripelje vso jokajočo.
Z mojo mami vem da ne bi mela takih problemov,celo nasprotno,ker je bila vzgojiteljica je včasih znala pa kar preveč zakomplicirat,a varstvo pri njej je bilo vedno daleč najboljše.

klarissa

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Klarissa - dobrodošla nazaj. Držim ti pesti, da vama uspe čimprej zanostiti.

Ma, kakšno debato o taščah imate ...  Ja, takšne so. Tudi moja je približno takšna kot so vaše. Na vsak način je vse lažje pri moji mami, saj ji lahko vse rečem, ji povem, kaj hočem in česa ne ... No, da vam povem še eno novejšo cvetko. Ne prenesem teh igrač pištol in pušk. Meni se zdi popolnoma nesprejemljivo, da neko otroku kupi takšno igračo. Zdaj ko je na trgu toliko dobrih didakničnih igrač, je to pravi nesmisel. No, in kaj dobi naš mali za rojstni dan. Ja, uganile ste. Dve puški. NO, sicer jih ni kupila ona, eno je dobil še od moje svakinje. Tako je dobil eno plastično, ki ima take metke, ki se prilepijo na neko gladko površino in eno, ki se samo dere (spušča grozljive glasne zvoke). Sem bila pa pridna, nisem ničesar rekla, nekega navdušenja tudi nisem kazala, sem pa jih zvečer pospravila in jih bom vrgla v koš. Nisem še jih. Sem kar malo pozabila na njih. Mali se tudi ne spomni in nikoli ni več rekel, da bi to imel.
Mi pa je najbolj ostlao v spomin, ko sem rodila sina - mogoče je bilo kak mesec po porodu, ko me je gledala in mi rekla, ja, da zdaj pa mi je kar ostalo kilogramov in da jih nikoli več ne bom izgubila. Pa vam moram povedati, da se ne obremenjujem s kilogrami. V nosečnosti sem se zredila 18 kg in v letu dni (brez hujšanja) izgubila 16. Ampak priznam pa, da si zadnje mesece nosečnsoti nisem bila preveč všeč. Kar groza me je bilo pogletati v ogledalo, pa bedre so se mi zdele gromozanske ... Tako pač je, telo se spreminja. Po porodu sem se sama sebi zdela prav suha. Seveda, ko naenkrat izgubiš 10 kg. NO, potem pa mi ona pride naprej s tako. Eh ... Lana - isto z bombonom pa prekaša vse naše tašče.  Midva z možem sva potrebovala kar nekaj časa, da sva jih odvadila nositi malemu sladkarije. Vedno, ko so prišli, je dobil vrečo bombonov (ali dve), pa čokolade, pa kekse ... Midva pa mu sladkarij nisva dosti dajala. Ampak nama je uspelo in sva jih "prevzgojila". Sedaj mu prinesejo le sadje. Naš mali obožuje sadje, ne vem, zakaj bi g a potem filala s sladkarijami.

NO, zdaj pa sem se preveč razgovorila.  Lepo bodite in uživajte v vikendu.