Matejaj,jaz mam grozno zgodovino glede  zanositve.

Leta 2003 sma se začela truditi na .NI ratalo potem v MB ambulnato za neplodn ost le ugotovljen možev slab spermiogram.
Ntao pri meni hsg brez posebnosti,nato so sledile 5 inseminacij podobno umenti in vsi rezultati -,po vsem tem in po 2,5 letnem poskušanju naravna zanositev in ss 8t1dan ss nehalo biti srce.nato 2 umetni v MB,ena je bila + vendar je šlo takoj naprej,potem zamenjava klinike za lJ in tam še ena umetna rezultat -,anto po petih letih komaj operacija laparo,histero kjer je najdel ogromno zarastlin vse do črevesja je bilo baje grozno kaj sme mela noter.Po operaciji naravna zanositev ss 10t1dan vendar je plodu nehalo biti srce že pri 8t5dni.
Nato sedaj bi šla decembra po zdravila za 4.umetno vendar je prejle ratalo doma novembra in jutri bom doplonila 15.tendov še malo pa bom na polovici ne morme verjeti,da se nama je končno nasmehnila po vsem tem sreča.

LP Mojca 14t6dni

P.S.Po tretjem splavu ki je bil lani amja nama je pa ratalo v pol leta,po prvem pa po 2,5letih ponovno skupno pa je vse skupaj trajalo skoraj 6.dolgih let.

< Sporočilo je popravil Sulfinija -- 18.2.2009 11:04:02 >

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Jaz moram rečt da je pri nas ratalo zelo hitro,
septembra sem imela ss, nato sva se odločila da počakav nekaj časa
in decembra prvič probala, ta mesec je pa že ratalo.

Ampak pri nama je že v prvo bilo zelo hitro (1,5 Alen),
in v drugo čeprav se je v drugo kmalu končalo. Vsak drugi
dan ali pa tretji v akcijo in to cel mesec pa mora bit.

Zdaj pa upam, da bomo srečno prišli do oktobra.

SONJAT, mi2 sva za vsako mojo  vsak 2-3 dan , pa je vdeno bilo potrebno okrog 1 leto, da je ratalo, prvič celo leto in pol.
LP

_____________________________

lana38

Oprosti, sej nisem mislil, da je zdej pa to končna formula do uspeha.

pač jaz sem imela že trikrat kr hitro srečo.

Verjamem pa da se mora mariskdo trudit zelo dolgo pa še ni uspeha.
Žal

Držim pesti za vse ki se trudite

Hoj se od mene... Brat mi se znese, pisat pa  

Najprej cestitke noseckama   zdaj pa pogumno do konca

Pa dobrodosle nove upajoce - zal mi je, da ste pristale na nasi temi, ampak skupaj je vseeno lazje prebrodit tezke trenutke. Ampak evo nas stare borke Pri nas cakamo na prihod druge princeske po prvi neuspeli nosecnosti - se ene 6-7 tednov nas loci do pdp.

krtekxx ... jaz pri nas smo hja ok recmo. Najbolj vazno je, da smo vsi zdravi, da se imamo lustno, kar se pa nosecnosti tice pa je en napor - konstantno otrdevanje trebuha, boli me sramna kost za znoret, ma na pol invalid sem ratala Ampak samo se malo a ne Tud to bom prenesla, sam da bo vse ok z naso piko.

Matejaj .. mi2 sva se mal hecala po 2M in je takoj ratalo..  Do takrat se mi je ful upirala misel na nosecnost, pol pa sva se kar podala v to in je bilo takoj uspesno. Druga nosecnost je bila psihicno ubitacna zame, ampak konec dober, vse dobro. Tretja nosecnost (ta zdaj) pa je psihicno the best, fizicno pa 3x bolj naporna kot druga. Ves, drugega kot spet probat ti itak ne preostane in zraven upat, da bo tokrat vse ok.

Sulfinija .. ja ti tud super napredujes

Lana - se vam je zdravje vrnilo?

Pa pozdravcek vsem


_____________________________

Preden si bila spočeta, sem si te želela, še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. To je čudež življenja. /Maureen Hawkins/

Tim je zdaj OK. Od včeraj sem pa jaz ne neki virozi. Mi je bilo slabo, da je groza. Danes sem pa še driskala, da sem bila kar naprej na WC. Tima je moja mama zjutraj odnesla in potem sem celo dopoldne prespala. Slabo mi ni več, samo na WC pa še skačem. Upam, da bom jutri že OK in da Tim ne bo dobil.
LP

_____________________________

lana38

Oj Lana, a virozo maš? Zoprna reč. Me2 zdaj greva po 2x na dan na sprehod. Čeprav je pri nas prav mraz.

Pozdavček vsem skupaj!

Že dolgo prebiram vaš forum, danes pa sem se kar na lepem odločila, da se še sama oglasim....
Tudi jaz imam za sabo kar nekaj žalosti. Leta 2007 sem brez težav-takoj zanosila, v 11. tednu pa doživela spontani splav, na kar seveda nisem niti pomislila. Po abraziji sem potrebovala kar nekaj časa, da sem prišla k sebi, oba z možem sva bila čisto povožena... V lanskem letu pa še dva ss, prvi marca (v 5. tednu, brez abrazije), nato še avgusta (9. teden) z abrazijo. Nato sva z možem opravila genetske preiskave - vse b.p., bila sem tudi na raznih laboratorijskih preiskavah v Lj, ter laparoskopiji - vse b.p. Odločila sem se tudi za alternativo, bila pri enem bioenergetiku in zeliščarici. Oba sta mi rekla, da je vzrok v slabi prekrvaviti . Moj ginekolog temu ni posvečal pozornosti. Napotil me je na pregled v ambulanto za neplodnost, sedaj čakam pregled. Povedal mi je, da kaj dosti preiskav ne preostane, in da bi on na najinem mestu ponovno poskušal... in poskušal, dokler ne uspe... Verjetno vam ne rabim razlagat, kako težko je ponovno zbrati pozitivne misli in najti moč. Saj, upanje ostaja.... in k sreči tudi trma!

Vsem, ki ste po težkih preizkušnjah postale mamice, in tistim, ki to že skoraj ste, želim vse dobro, maksimalno uživajte v vsakem trenutku!!! Nam ostalim ste najlepši in najboljši zgled!!!

Lp!!!

Olla!
Upam, da se tudi tebi nasmehne sreča in boš nekega dne zagledala , potem imela zdravo in srečno  do konca in na koncu stisnila k sebi svojega . Samo ne obupaj in vstrajaj, samo tako boš prišla do cilja.
LP

_____________________________

lana38

Hvala, Lana38!!!

Pozdravljene!

Ker sem lansko leto oz. že konec leta 2007 bila na tem vašem seznamu, se vam spet oglašam. Ponovno slaba novica. A upanje ostaja, da postanem nekoč mamica. Vem, da to ne bo v letu 2009, kot sem sprva mislila da bo, saj sem bila pri junijkah 2009. A se je po 22T nosečnosti vse končalo zaradi prešibkega MV (upam, da je res samo to in da nimam tudi kaj na maternici). Tako da tista, ki ureja vaš seznam, mi lahko doda še en neuspah. Ampak nasednjič pa bo. Mora bit.

Vse, ki vam je uspelo, da imate , vse čestitke, vse  veliko sreče in zdravja, vsem ki pa še čakate, da zagledate , pa želim, da zagledate čim prej.

Gantar

Gantar jaz se pa tebe spomnim, sva nekje, nekoč  skupaj za nekaj navijali...

 tako mi je žal in iskreno sožalje ob tvoji izgubi.
V 22t si pikico izgubila...to je pa res ena velika groza, sočustvujem s teboj z mislijo, da to nobena ne bi smela doživeti.

Bodi pogumna in vsekakor bo naslednjič uspelo. Držim pesti zate, oglasi se še kaj.

Gantar... kako????????? Sem te vcasih malo prebralain se veselila s tabo.. zdajle me je pa cist potrlo  resnicno mi je zal  Me veseli, da si pozitivna vseeno, ampak res mi je hudo, da se ti je pripetil tak konec  Drzi se!

_____________________________

Preden si bila spočeta, sem si te želela, še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. To je čudež življenja. /Maureen Hawkins/

gantar, tudi jaz se te spomnim.  Zelo mi je žal, da si v 22 t izgubila svojega . Bodi močna, pozitivna in vstrajaj pri svojem cilju.
LP

_____________________________

lana38

gantar  tudi meni je hudo ob tvoji izgubi  ker se tudi jaz še spomnim ... ostani pozitivna in vso srečo v prihodnosti

olla tudi zate držim pesti, da čimprej zagledaš magični


Drugače pa je moja princeska ravno danes stara 2,5 meseca. In ta dan si bom zapomnila saj je prvič prespala celo noč od 20h do 6h zjutraj ... bravo pikica

krtekxx kako ste vi?

pozdravček in objemček vsem!!!


_____________________________

12.12.2008

Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.

Joj, kako hitro čas beži. medika 13, meni se zdi, da si ti komaj rodila, pa pišeš, da je Pika že stara 2,5 meseca.
LP

_____________________________

lana38

Ojla punce!

Sem šla mal prebrat kaj se dogaja. Sem bolj mal na forumu zadnje čase, se pa velikokrat spomnem na vas.

lepo se imejte!

natasarobi lepo, da si se oglasila ... kako si ti? 

_____________________________

12.12.2008

Pravijo, da nam življenje naloži toliko kolikor zmoremo. Očitno zmorem več kot si mislim.

Ma, medika13 kaj naj rečem? Dogaja konstantno kaj, ampak sem predkratkim zvedla nekaj kar me je šokiralo, nisem sploh mislila, da je kaj takega mogoče(nič v zvezi z menoj), ta teden  sem bila na bolniški, ponedeljek v službo,...

Počaaaasssssi pa razmišljam, da bo treba začet delat na  - še čisto po naravni  poti in če tudi tokrat ne bo šlo, potem pa. No, ne bom gledala toliko naprej. Se moram pa spravit, pa novega ginekologa poiskat  to je prva stran, ki jo moram storit.

Pred 3 leti so me na današnji dan obvestili, da izvid AC ni v redu. Še vedno me enako boli in se mi zdi, kot da bi se mi spet dogajalo. Dan pa je bil enako siv in turoben.  Jutri bo že bolje. To so pač spomini. Čez nekaj časa pa datum UPN. Takrat bom spet žalostna.
LP

_____________________________

lana38

Lana, res so zalostne te obletnice. Vendar pa je že tako, da imaš zaradi tega Tima... Usoda je bila pač taka: enega vzela in drugega dala. Jaz v resnici lahko rečem, da nisem več žalostna zaradi vseh izgub - konec koncev se je tako obrnilo, da imam tri čudovite otročke, ki mi bodo čisto posivili lase (ne manjka več dosti) in mi s svojimi presenečenji vsak dan na prav poseben način obarvajo.
Gantar...upam, da boš tudi ti čutila kmalu tako, kot sem napisala v zgornjem odstavku. In tudi vse ostale, ki ste doživele izgubo.
Tinaaja, to je pa tvoj mesec.

Ja, res sem srečna, da imam zdaj Tima. Verjetno ga res ne bi bilo, če bi takrat bilo vse OK.
V albumu Tim10 so nove slikce.
LP

_____________________________

lana38

gantar še tukaj