Andreja, se strinjam s teboj.

Lana, imate luštkanega fantiča Pa tista igrala so mi nekam znana


_____________________________

23.4.2009, plusek...17.5.2009 si odšel med angelčke...
23.4.2010, plusek...17.12.2010 si prijokal na svet...
23.4.2012, plusek... 26.12.2012 PDP...

zaljubljena23, a si kje blizu doma?
LP

_____________________________

lana38

Lana, zaprisežena Ptujčanka oz okoličanka, tako da mi je to znano

JAz sem končno dobila G, moj hormonček je padel na nulo, tako da lahko končno rečemo, da ni šlo za IMN
Zdaj moram počakati na M, po končani M pa takoj k G, da mi naredi ponovni Uz, da vidi če je pregrada ali ni. Tako, da bom očitno mogla počakati dve M, preden bomo začeli papcat spet klomifen, ampak julija pa bo, to pa mora biti , če ne na začetku pa proti koncu meseca, seveda če predpostavljamo, da pregrade ni, ker potem pa se bo ziher zavleklo še za nekaj mesecev


_____________________________

23.4.2009, plusek...17.5.2009 si odšel med angelčke...
23.4.2010, plusek...17.12.2010 si prijokal na svet...
23.4.2012, plusek... 26.12.2012 PDP...

Mi gremo pa na morje. Jutri. Za en teden. Uživajte.

Pozdravljene vse skupaj po dolgem času. Sem mislila, da vas bom v juniju presenetila z dobro novico, saj bi 10. imela NS, ampak ... Ja, končno nama je spet uspelo zanositi (konec marca), a se je v petek vse končalo. Na pregledu pri svoji G je le-ta ugotovila, da ni več utripov. Sledil je ponovni UZ v bolnišnici, kjer so diagnozo samo potrdili, v ponedeljek sem bila na abraziji. Noseča sem bila zdaj 10 t, srček pa naj bi prenehal delati v 8. NImam več besed ... Ne morem dojeti, da se mi to dogaja - že tretjič sem izgubila svojega otročička. Zakaj, le zakaj nama ni dan še en otrok??????
Eh ... tako sem žalostna ...

Milamay!  Ko sem videla, da si se oglasila, sem bila prav vesla. Potem sem pa prebrala tvoj post, pa sem kar postala žalostna s tabo. Usoda nas včasih res kruto izigra. Bodi močna. Mi pa te bomo tukaj podpirali v tvojih odločitvah in te tolažili.
LP

_____________________________

lana38

Hvala ti lana! Tako nemoč čutim ... Pa pred kratkim sva povedala tudi sinu, ki je bil presrečen. Naš mali si RES zelo želi bratca ali sestrico ... zato še posebej čutim to nemoč, da mu nikakor ne morem tega dati. Zdaj sva mu spet morala razložiti, kaj se je zgodilo. V ponedeljek je tudi povedal v vrtcu ... Eh ... včasih življenje res ni fer!!!!! 

JoJ Milamay , tudi jaz sem takoj letela brat, ko sem videla, da si se oglasila.
Nimam besed in ne vem zakaj se to dogaja, lahko pa občutim tvojo bolečino, jezo, nemoč in žalost. Občutki potisnjeni v podzavest, ki s tako žalostno novico privrejo spet na dan.
Žalostna sem zate in prosim ne obupaj...bodi močna, jokaj, pol pa naprej, ne odnehaj, ker bo uspelo, boš videla.

Pošiljam ti en objemček in oglasi se še kaj....mislim nate....

milamay- vem kako se pučitiš, da si razočarana, jezna, žalostna... ni besed s katerimi bi to opisal  tudi jaz sem v ponedeljekdoživela to grozo že tretjič zapored
a so ti predlagali kakšne preiskave za naprej??

_____________________________

pa smo spet tam, kjer smo bili- nikjer!!

Hvala, punce! Tolikokrat ste mi že bile v oporo. Včeraj sem imela res krizo. Samo sem jokala, vse mi je šlo na živce, moj dragi ni nič naredil prav ... Ja, saj vem, da moram to spet nekako preboleti ...
Pikica - vem, da so poslali vse na genetske preiskave ... Saj ne vem, če mi bo to v kakšno tolažbo ... Ampak je vseeno bolje vedeti, zakaj se je to zgodilo. Na dodatne preiskave ne bova šla, saj je bil to najin zadnji poskus ... Odločila sva se, da je to poglavje za nama ... Enostavno ne morem več. Vsaka nosečnost je zame zelo težavna, slabosti so grozno, skoraj 2 meseca ni nič z mano ... Pa če bi še to vse odmislila, enostavno nisem več v stanju dajati vsega tega skozi. Morda če bi bila 10 let mlajša ... Morda ... Zdaj se skušam nekako sprijazniti, da bo naša družina imela le 3 člane ... Bomo pa toliko več uživali skupaj. Zelo radi smo skupaj, radi kam gremo, odkrivamo nove stvari ... Bomo pač potovali po svetu ... Zdaj mi je najbolj pomembno to, da smo vsi zdravi in da se imamo zelo radi.

Milamay
 
 

Milamay!
pikica36, seveda tudi zate ; ne obupaj.
LP

_____________________________

lana38

Milamay ojoj,pošiljam ti  in dobro vem kako se počutiš...jočem s tabo ,res žalostno .Drži se,in vedi,da nisi sama.

pikica36

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Pikica36 sem prebrala na 40+, kamor včasih pokukam, ker se tudi jaz bliskovito približujem tej številki....žal mi je zate, bodi močna in en objemček

Punci, zelo mi je žal, da se morate spopadati z izgubo vajine pikice. Pošiljam vam objemčke in mnogo pozitivne enrgije

_____________________________

23.4.2009, plusek...17.5.2009 si odšel med angelčke...
23.4.2010, plusek...17.12.2010 si prijokal na svet...
23.4.2012, plusek... 26.12.2012 PDP...

Naj vas obvestim, da je Sulfinija postala mamica sinčku Valu, ki se mu je zelo mudilo na ta svet. Čestitke Sulfinija še tukaj.
LP


_____________________________

lana38

Čestitke

_____________________________

23.4.2009, plusek...17.5.2009 si odšel med angelčke...
23.4.2010, plusek...17.12.2010 si prijokal na svet...
23.4.2012, plusek... 26.12.2012 PDP...

Sulfinija, čestitke.
Milamay, zelo mi je žal za tvojo pikico. Saj ne vem, kaj naj rečem k tvoji odločitvi, da je bil to zadnji poskus. Le to, da si vzemi čas, počitek po neuspešnih nosečnostih in čas ponavadi prinese marsikaj.

Milamay ne obupaj, veš nekje so pikice ki čakajo na nas - čisto sigurno so nekje...



_____________________________

[img]http://lb1f.lilypie.com/hVkrp2.png[/img]

Krtexx in mausikaa - hvala vama, da mislita name. Saj sem se zmeraj tako tolažila ... Ko je šlo prvič narobe v 23 tednu, so mi vsi govorili, da se pač kromosomske napake zgodijo - ampak seveda v majhnem odstotku. Čeprav je bilo to res zelo hudo (roditi mrtvega otroka), vendar nekako sprejmeš, da si pač med tistimi nekaj odstotki. Potem so mi vsi govorili, da drugič pa res ne more iti nič narobe. Pa je šlo. Po horionski biopsiji (ki so mi jo vsi priporočali zaradi prejšnje kromosomske napake) je detecu prenehalo biti srce. Spet so se zdravniki razdelili na tiste, ki so govorili, da je to pač tista 2% ali 3% (ne spomnim se več natančno), ko pride do odmrtja. Drugi so spet govorili, da to ni povezano s horionsko biopsijo, da bi verjetno tudi brez horionske prišlo do tega (tista začetna nevarnost zgodnjega splava pač). No, zdaj tretjič pa spet vsi (moja G in zdravniki v bolnišnici),d a zdaj res ne more iti nič narobe ... da trikrat pa se res nekaj ne ponovi ... vsepovsod pa res ne padeš v tiste kritične odstotke ... Ja, pa sem spet ... Spet med tistimi odstotki, ko se to v zgodnji nosečnsoti zgodi. Mi je G v bolnišnici rekel, da gre v 16 % vseh nosečnostinekja narobe. To pa ni tako malo, ne?
Zaradi vsega tega pa zdaj res več ne upam. In nimam več moči. Nimam je!

LP

Milamay, ti sama najbolje veš, koliko zmoreš. Morda bo zate spet prišel tisti trenutek, ko boš začutila, da se boš spet opogumila in borila za še eno pikico.
LP

_____________________________

lana38

Sulfinija še tukaj od mene iskrene čestitke za sinčka Vala

Milamay res si šla skozi težke preizkušnje in to človeka zna utruditi in mu vzeti moč in voljo,vendar velikokrat le začasno,potem pa se spet od nekod prikrade nova moč in volja...in morda se kdaj vrne moč tudi vate in boš poizkušala spet znova,kdove kaj prinese čas..želim ti vse lepo,mislim nate!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Milamay -  saj sploh ne vem kaj naj napišem .....

Jaz pa postajam čim bolj nervozna, ker gremo poiskusit v tretje - bolj ko razmišljam o ponovi zanositvi bolj sem živčna in se čedalje težje umirjam. Sem mislila, da sem prebolela in da sem pripravljena v tretje, toda vedno bolj sem nervozna kako se bo izšlo. Bolj ko delava na tem slabše sem. Se mi zdi, da me cela zadeva obremenjuje ne samo na tem področju tudi na drugih (služba, medsebojni odnosi,...).

V glavi se mi dostikrat vrti zgodba od obeh prekinitev in dejansko ne vem kako bi se odzvala še v tretje. Vem, da to ni ravno za premšljevat, ampak enostavno mi podzavest ne da miru. Pride moment in jaz se znajdem v porodnišnici in s tistimi sestrami, postopki,... Spet vidim same nosečnice okoli mene,....

Imam tudi na drugih področjih pestro in mogoče še to pika na i, da sem vsa znerverana.

natasarobi, sprosti se in poskušaj čimbolj uživat s svojim  . Ne razmišlja preveč. Vem, da je to težko, ampak pomaga, če sam sebi dopoveduješ, da bo vse kot mora biti.
LP


_____________________________

lana38