Pozdravljene.
Ker moja triletnica zadnje čase močno uveljavlja svojo voljo in nas izkorišča 100 na uro nam je danes obema z možem počilo.
Sem drugič noseča in ker sem šele na začetku mi je ful slabo in bruham, tamala pa že mesec dni želi samo mami mami mami mami umit , z mami spat,.....prej je pa blo včasih mami včasih tati.
Naj omenim da ji še nismo povedali za dojenčka in da ni to razlog za njeno obnašanje.
Naj preidem k bistvu.
Danes smo se lepo zmenili da jo tati umije ,mami prebere pravljico in gre spat z tatijem.Vse o.k.,dokler ni pršla ura za se umit,takrat pa ihta in protesti da negre s tatijem(meni pa slabo in bruham na drugem wcju).
Komaj jo mož umije in spravi v sobo in ker je tolko norela ji je dal njeno punčko ji prižgal nočno svetilko in sva jo pustila da se zjoče.
Zdaj ona joče v svoji sobi jaz pa v dnevni.
Najraje bi zletela k njej a vem da ni prav,ker vem da naju bo tako še naprej vrtela okoli prsta.
Vseeno kakšen nasvet,kaj bi vi nardile.
hvala

Kaj bi jaz naredila? Isto kot si ti. To je trma, jo bo že minilo. Isti postopek imam jaz z mojo triletno hčerko, če trmari.(Sam jaz imam še 2 leti staro hčerko in noseča sem v 23t, če ti je kaj v tolažbo.) Tvoj mož je vsaj tam, mojega ponavadi pred 22 uro zvečer med tednom skoraj nikoli ni.

melanja
Pol verjamem da je tebi še huje.
Res je težko,ampak se je umirila zdaj pa čakam kaj bo

Nevem,kaj druga bi napisala,kot to,da si dobra,da sediš zdaj za računalnikom in to pišeš,če ti je tako hudo.A upaš,da bo iz ekrana skočila dobra vila in ti odčarala težave?Pik-pok,pa jih več ni?Žal ne.Rešit jih moraš sama.

Pa ne jemat tega preveč osebno,sam mogla sem se izkašljati.

mi imamo enak problem samo mislim, da je pri nas prišlo do tega, ker smo pred kratkim dobili dojenčka in ji jaz verjetno zdaj manjkam . Tudi mi ne vemo kaj

_____________________________

LP, Ninica

naša je tud stara 3 leta in že ene 3 tedne noče it spat, pol jo stlačmo na silo, tam se dere da je čist adijo. enkrat ji je on nesel v postlo sok in zdaj ga skoz hoče-pa ji ga ne damo, enkrat je šel z njo spat, zdaj to skoz teži...uglavnem obup. se trma ko zmešana. včas jo umirim ko ji rečem da bova drugi dan nekam šle in pol je bolš. ampak mislim da me je že pogruntala in ne pali zmeri. včas mi kr film poč. tamal jo sliš v drugo sobo in stoka da ne more spat, jaz je tud ne morem čakat kdaj se bo blagovorila spokat v posteljo, ker mam zjutraj šiht. mora.upam da je to prehodno

ja pa še to:da ne govorim kako je pri kosilu...  niti žlica ni prav postavlena in potem  ne je nič in tuli do večera

No tudi pri nas je bila danes enaka zgodba. Že takoj iz vrtca je jokal pri kosilu ker mu nisem pravilno navila špagetov na vilčko (pojma nimam kako je za njega prav) No in potem sva šla na zrak, ko sva prišla pa domov pa mu zopet ni nič pasalo. Tako da je šel spat brez pravljice oziroma cicidoja in sam. Še prej mi je pa razsul škatlo do katere ve da nima dostopa.

Umila sem ga, ga oblekla v pižamico, dala v posteljo in pokrila ter mu naročila naj razmisli o današnjem dnevu kaj je bilo prav in kaj narobe. Potem pa sem še naglas mojemu razlagala kaj vse me je danes motilo. Tako da je brez problema v tišini zaspal že ob pol 8. danes mi je uspelo, jutri pa bo zopet druga zgodba.

Tako da ni samo pri vas joka

Joj, najbolj nezavidljivo je dejstvo, da si noseča in maš svojih problemov dosti. Drugačepa te čisto razumam, saj je pri nas doma enako, samo da je naša trma stara 4 leta. Moram reči, da mi je v primeru vzgoje res v minus, da sem po karakterju tako ustrežljivo bitje, saj ji jem z roke. Ker če potegnemo črto, vedno jaz popuščam. Verjetno tudi ti. Smo se pa zadnje čase bolj resno vrgli v nepopuščanje, ki je približno v stilu, ki ga opisuješ sama. Ne vem kako je pri vas, ampak pri nas je ključni problem v tem,da tamala pod nobenim pogojem ne  neha trmarit, ko jo prime. Rine z glavo skozi zid. Potem pa se smili sama sebi in želi da jo potolažim!! Ker imam njene trme RES DOVOLJ!, ji, po novem, že takoj na začetku dam jasno vedeti, da je nikakor ne mislim tolažiti za njeno trmarjenje. To ji moram seveda večkrat ponoviti, ker rada "pozabi" vmes - njene drame znajo trajati dolgo. Zdaj ne vem kak tip otroka je tvoja punca. Pri naši je na splošno tako, da ji, če je seznanjena s stvarmi,  ni problema. Zato ji jaz pač povem,   da mama tolaži otroka če ga kaj boli ali če je žalosten, trme pa nikakor ne. In da se bo morala sama umirit. To je naš novi recept. Seveda se ga je težko držati, ker naša ti res spije živce do zadnjega. Jaz se moram sama pri sebi pripravit in si rečt, da naj me ne vrže s tira, pol pa nekak gre. Je pa mukotrpno.

Joooj, ko tole berem, mi grejo kar dlake pokonci! Kaj nas še vse čaka! Naš mai je še dojenček (9 mesecev), pa že zna kar zatrmariti. zadnje par dni je na primer zelo moderno, da se na previjalni mizi (oz.pralnem stroju) nonstop obrača na trebuh. Kako mu naj potem plenico zavijem?!?!
ja, pa zelooo rad stoji. ni šans, da bi se usedel, kar rit spodmika.
jao, jao, kaj šele bo! a se da tako malega že ''vzgajati''? po moje ne glih


_____________________________

Vsak igralec mora sprejeti karte, ki mu jih dodeli življenje.
Ko pa so v rokah, se mora sam odločiti, kako bo igral, da bo zmagal. (Voltaire)

Jaz bi jo pa pocrkljala, če se le da. Pri nas sta tudi veljala za zelo razvajena otroka, pa se danes po večernem branju sama umijeta, preoblečeta in gresta spat.

Očitno je v občutljivem obdobju in želi tebe, glen. Še prehitro bo prišel čas, ko se boš zavedala, da te punčka enostavno ne potrebuje več. Trenutno sem sama v tem obdobju in če sem iskrena,  kar malo pogrešam stare čase .


_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

jaz pa menim, da imata zdaj lepo priložnost, da se navadi sama zaspat. Če malo joka, nič hudega. Tri leta pa ja ni več mala.
Morda ji naštimaš CD, ninico ali kako plišasto igračko, da spi z njo... Če vama uspe relativno lahko, boš imela potem ko bo dojenček, eno delo manj.

pa čim manj slabosti ti želim

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz bi bila za začetek odkrita z njo.

Povejta ji, da pričakujete dojenčka. Prav gotovo čuti, da se nekaj dogaja in je še bolj trmasta.

Otroci so dojemljivi, samo odkrit in preprost je treba biti z njimi  in se da marsikaj zmenit.

Glen, čisto prav si naredila. Naj se počasi navadi, če se že prej ni.

Kar pa se tiče novega člana družine, pa ji čimprej povej, da ne boste imeli še večjih problemov. Pri meni je razlike 3,5 let in sem ta starejšemu skoraj takoj povedala. Sva skupaj gledala slikanice in revije, kako se dojenček razvija v trebuhu, božal ga je, vsako večer mu je dal "lupčka".  Je pomagalo, ko se je bratec rodil. Zelo. In še sedaj...se vedno postavi zanj...čeprav ga zna tudi pošteno razkurit  In obratno...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja, pri nas je od časa do časa isto. Ga kar nekaj piči. Ga pustim, da se izjoka, potem pa sam reče, da se gre umit. Naj ti ne bo preveč hudo, naj ve, da se svet ne sme samo okol nje vrtit.

Ma kaj pa vem, še najbolj se strinjam s Tašonko.

Odvisno, kakšna je punčka sicer. Če je taka, da se ji večinoma da kaj dopovedat, in ima zdaj res samo eno tako obdobje, ta te ne vem zakaj pač bolj potrebuje, potem bi bilo prav, da bi jo potolažila. Če pa je take sorte, da vedno rabi več od tistega, kar ji daš, potem pa ji je treba postaviti mejo. Otroci so ful različni in je res težko kar na splošno nekaj govoriti.

Se mi ne da brat odgovorov. Ampak sam povem kaj bi nardila na tvojem mestu.

Šla bi v sobo in s strogim glasom rekla: Zdaj pa mir, treba je spat, mami motiš in ne more spat. Tišina!

Pol bi pa šla v dnevno in niti pod razno ne bi jokala k mi je to kr neki, ampak bi lepo počela kaj druzga. Če bi se drla še naprej, bi šla še enkrat v sobo in tekla, tišina.

Ma kaj češ se jokat pa stokat zarad ene smrkle tečne trmaste. Mam tako doma, pa že ve, da nima kaj izsiljevat, ko je treba spat je treba spat.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jst se pa vsak večer vležem k njej, se malo pogovarjava, smejiva in potem zaspi v 10 minutah. Če bi jo pa samo poslala spat, ne bi zaspala do bokvedi kdaj, tako imam pa v pol ure vse porihtano.

Jst bi se namesto tebe vlegla k njej, jo pomirila in počakala da zaspi. Mi je grozno, da otrok zaspi v joku in ves razburjen. Pri nas ta taktika zelo pali in nikoli ne izsiljuje.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Najprej odgovor aspirinu.
Če nebi znala sprejemat vseh odgovorov ( slabih in dobrih)nebi sodelovala na forumu.
Vedno pričakujem kakšen odgovor podoben tvojemu,saj smo ljudje različni in eni pač odgovorimo na vprašanje drugi spet malo pokritizirajo.
Nič zato,v takih primerih preberem in grem naprej,se me sploh nedotakne tak odgovor.
Ostalim pa bi se zahvalila za odgovore in svoje izkušnje.
Zakaj pa nismo še tamali povedali da pričakujemo:
Ker sem noseča komaj 2,5 mes in sem marca imela ss sva se odločla da počakava do tretejega mes. vsaj da bo sigurno(čeprav ni ziher,tudi kasneje se dogaja).
Hudo mi je da bi jo razveselila ker si želi pol pa da bi ji mogla razlagat kaj slabega.
Vem da nesmem misliti tako neg. ampak ful me je prizadelo že marca tako da sem zdaj vsa na trnih.
P.s.
Kar se pa spanja tiče je ponavadi potekalo tako da sva šle v sobo ,prebrala sem ji pravljico,vgasnilo lučka in v 5 min je zaspala.
Včeraj pa mi je bilo tako slabo in sem bruhala da nisem bila zmožna ležati,ker ko sem bila v vertikali je bilo samo hujše