...sem prou jezna nase, kolk smo scrkljal našga...pri 7m spi dve rundi podnevi, eno dop in eno pop..pa kar noče v posteljici zaspati, hoče da ga imaš v naročju, sedaj sem ga že nekajkrat pustila da se je ornk zjokal in je potem obupal in zaspal...a mislite da se bo tako navadil sam zaspati ali smo prepozni. Zvečer mi sicer normalno zaspi. Sem pa tudi opazila da ko je nekdo zraven posteljice je dober, takoj ko pa se umakneš pa jok in stok. Ja sj vem, sami smo si krivi ampak včasih sem si rekla kdaj jih pa bomo razvajali če ne sedaj, ampak me pa to sedaj kar moti da bi bil rad v naročju za spanje...a ima mogoče še kakšna podobno situacijo?

sva si čist na istem samo pri nas še vedno po joku in dretju noče sama zaspat v posteljki ampak vseeno na rokah. pa kolkrat sem rekla da ko je čas za spanje jo bom dala v posteljko poležat in naj lepo zaspi; a ona se vstane in skače, cvili......samo sama zaspat ne in ne more a komaj kaj gleda. potem gre pa v naročje in po nekem času potem tudi zaspi. stara pa je 9.5 mesecev. to se dogaja od 7 meseca do takrat je vedno lepo sama zaspala brez problema

Pri nas se je tudi sedaj to začelo, prej je vedno zaspal sam brez problema. ne vem ne vem....sedaj sem ga dala kar v posteljo in se joče tam, upam da bo zaspal, mi je kar muka tole poslušat

Zgleda da je res zaspal, je kar vse utihnilo. Enkrat nam rata drugič spet ne...

Mogoče je pa otrok takšen po naravi, pač zahteva malo več pozornosti.  Naj povem, da sem imela to srečo, da moja sedaj punca tega nikoli ni zahtevala, vedno je zaspala v posteljci, nikoli v naročju. Pa sem jo tudi dosti cartala, ampak za spanje je hotela mir in še zdaj je tako. Če je bila zaspana, je ratala tečna tudi v naročju in jo je bilo treba nesti v posteljco. Je pa res, da živimo sami in takrat ko imam jaz delo, pač ne more biti v naročju in mogoče je tudi zaradi tega malo bolj samostojna.

Ja, otroci so res različni. Eni rabijo več pozornosti. Po drugi strani pa je tudi res, kdaj se pa bodo cartali če ne zdaj? Smo jih pa tudi malo razvadili, to je pa dejstvo. Moj je zaspal samo zraven zize (vseeno malo lažje kot na rokah, sploh če je otrok težek) ali pa v vozičku - smo ga vozili tudi v dežju in snegu...
Če ti je pa uspelo, da je z malo joka zaspal, pa lahko še prakticiraš, če ni prehudo, pa se bo verjetno navadil. Ali pa tud ne .

Ni prepozno, če boste vztrajni vam bo uspelo. Otrok po mojem mnenju rabi meje in starši smo dolžni jih postavljati. Tako sedaj kot tudi kasneje. Otrok išče meje, ker ko jih najde se počuti varnega in zadovoljnega. Seveda pa rabi čas da se navadi.

Mi smo začeli z samostojnim uspavanjem pri 8. mesecih pa nam je po nekaj dnevih uspelo, zares zalaufala pa je vsa situacija po slabem mesecu oz. cca 3 tednih. Sedaj pridno spimo po dnevi in ponoči. Otroku zapojem pesmico v naročuj, dam lubčka, položim v poseteljico, pobožam in grem. Prej se je še malo zajokal (no včasih malo več), sedaj pa večinomo tudi glasu ne da več od sebe in lepo pridno zaspi.

Ja, otroci so različni, moja taprva je bila vedno super glede tega pa smo jo prenosili ogromno po rokah ko sva še živela pri mojih, prva vnukinja itd, a je vseeno lepo zaspala zvečer in ponoč po hranjenju.

S tadrugo je drugsa pesem, najraje zaspi med hranjenjem ali v naročju. Običajno zgleda tko da jo podojim, zaspi, dam v posteljico - jok, vzamem ven ponosim - ista pesem. Nerada jo pustim jokati in po izkušnjah kolegic lahko otrok rata še bolj nepredvidljiv in siten če ga puščaš jokat, priznam pa da če po enournem dodatnem dojenju in ujčanju noče zaspat, začen metoda z jokom zgledat zelo fina.
Tam okoli osmega meseca naj bi se začeli zavedati bližine in navezovati na mater, pojavlja se ločitvena tesnoba, zato je pomembno (za naprej, predvsem) da vedo da se lahko na nekoga vedno zanesejo.

Neka srednja pot, za vsakega drugačna, je najboljša, prideš, se pokažeš, ven ga/je pa ne vzameš, čeprav tiste parkrat ko je tastarejša res jokala sem jo tudi vzela ven in popestvala, nikoli pa je nisem nesla iz sobe, ali prižgala luči.

Velik sreče

_____________________________

Ever stopped to think ...
then forgot to start again?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz moje punce nikoli nisem v joku pustila, še zdaj, ko ima dve leti, mi da lupčka in mi pomaha in se posloviva brez vsakega joka. Tudi sicer nisem pristaš tega, da otroka pustiš v joku. Pri nas je že od rojstva naprej navajena, da zaspi v posteljci sama in mislim, da nikoli ni zaradi tega trpela.