Nisem vsega brala....ampak.... a resno jih učite naj vdarijo nazaj?! Moram mojo pol mal spodbujat začet, da ne bo edina z bulami hodila po svetu.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

ZARA, kakaj naj ti rečem? VZPODBUJAM v bistvu ne. Se o tem nismo tudi nikoli pogovarjali, dokler enkrat situacija ne pride do roba in mu rečeš, potem pa nazaj udari. Mi smo tudi najprej govorili, da ne sme nobenega udariti, da se to ne dela...ipd. Tudi ne vem, če in kolikokrat je koga v vrtcu udaril  Za doma vem, da mlajšega brata udaril ni, pa čeprav ga ta mali "bimbo"  kar rad izziva in mu ne da miru. Se kdaj zadere, da naj mu da že mir ali pa pride do mene in ga "zatoži".

Tudi ne pravim, da je prav, vendar ko sem rekla, v teoriji je tako lepo in vse veš, kaj naj nebi ali kaj lahko...praksa ti pa kar naenkrat podre vse "ideale".

Pa bi tako rada bila perfektna mama...

BAMBINA, ja se tipkava...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ok, na žalost svojega sina nisem učila, da mora udarit nazaj, ampak kot vidim,, bo to nujno. Ati je že vstopil v akcijo in sina že dva dneva uči, kako mora reagirati. Sem kar presenečena, vidim, da sem popolnoma sfalila pri vzgoji.
Zanima me pa še nekaj, ker vem, da moj sin ne bo čez noč začel vračati udarcev. Kako reagirate vi, kot starši, če veste, da se dva vedno spravljata na vašega otroka? Sama sem z vzgojiteljico govorila, je rekla, da posredujejo po udarcih, da včasih vidijo šele, ko moj sin začne jokati. Naj govorim s starši teh dveh otrok? Lahko pri tako majhnih otorcih rečemo, da gre za fizično maltretiranje? Vzgojiteljica je še rekla, da se kao igrajo Ninđa želve, pa pravljico o volku in sedem kozličkov so brali, tako so fantje zadnje čase bolj nasilni in pogumni. Šele zdaj mi je jasno, zakaj je zadnje čase sin postal dobesedno obseden z Ninđa želvami, čeprav sploh nikoli ni gledal teh risank, ker mu niso bile všeč. Možu se je tudi utrgalo in pravi, da bo sin zdaj gledal samo še risanke, v katerih se fajtajo. Nabavil mu je figurice ninđa želve in se učita karate. Iz ene skrajnosti v drugo. Kakšen je ta svet!!!Prej sem podpirala sinov značaj, miren, nežen, nikomur ni storil nič žalega, kaj pa zdaj?!
Hvala vsem za odgovore, mišljenja, debate...

Na to temo biti pameten je presneto težko. Tudi midva učiva oba sina, da se tepsti ne sme. Vendar obenem poveva, da se lahko brani. Ko je maxi prvo leto obiskoval vrtec, je po treh tednih pošteno mahnil 2 leti starejšega fantka, ki se je konstantno norčeval iz njega. Po tem je imel mir. Kot najmlajši v skupini vseh konfliktov še ni znal rešiti s pogovorom. Tekom leta je skupino opazoval tudi psiholog in si zapisoval ugotovitve o vedenju in reakciji otrok. Njegov komentar na to, da otroci tudi fizično obračunajo med seboj, me je v bistvu presenetil. Rekel nam je, da se otrok MORA postaviti zase. Če mu to ne uspe verbalno, se mora braniti tudi fizično. Tako da se drživa načela, da se oba otroka lahko branita. V vrtcu jih učijo, da naj "nasprotniku" glasno rečejo NE, ali PUSTI ME, NOČEM. Vendar večkrat to ne pomaga, saj so si otroci hudo različni, zato pride tudi so udarcev, ugrizov, brc, porivanja, ....
Poznan mi je primer, ko so 5 letnega fantka dali na trening boksa. Učinek je katastrofalen. Otrok seveda zna udariti, je veliko močnejši od vrstnikov, svojega novo pridobljenega znanja in sposobnosti pa seveda še ne zna usmeriti v pravo smer, torej v telovadnico, ne pa nad vrstnike v vrtcu in na igrišču. Iz tega razloga absolutno nasprotujem učenju udarcev.
Katera pot je prava, ali pacifizem, ali obramba? Mislim, da je edino prav, da otroku vcepimo zavest, da nasilje ne rešuje problemov.

Nuikica, ne biti tako žalostna. Tvoj otrok je po značaju miren, torej je najbrž bolj nežen in dojemljiv, ni grob in napadalen, ni pretepaški in tak nikoli ne bo. Takim tudi gledanje Ninja želv in treniranje karate udarcev doma po moje ne more škodovati. Če bi bil to v osnovi  kak razgrajač oziroma agresiven otrok, potem ne rečem, ampak takim bolj občutljivim pa to ne pride do take faze, ko bi te potem moralo skrbeti, da zdaj ga pa vzgajaš v nasilneža.