Sem ti napisal stroške mojih starešv, najnovejše, ker sem jih šla jaz danes popoldan plačat na pošto. Zato vem.  In niso niti približno tolkšni kt od tvoje mami. Ker bi se po mojem kar odselila oba takoj, že da dobita samo komunale tolko.  Ali pa elektrike.  

Aja, brata sta doma. Sam vseeno je prevelik strošek za moje pojme.

Sem ti že zjutraj povedala, da imaš lahko srečo, da sta tolk prej kupila stanovanje, ko je bila še taka fajn šansa, sploh za tak denar.
In ti ne zavidam, nasprotno, privoščim ti.

... meni poleti in spomladi tako zelo paše, da lahko zjutraj enostavno vzamem kavo in se spravim ven pred hišo. Otroci imajo pa svoj peskovnik in tobogan ter celo garažo igrač za zunaj.

Z delom je pa tako, se mi zdi, da naš prav uživa, ko kosi travo. Edino delo, ki ga imam pa jaz je pa pospravljanje vseh igrač in ostalih pripomočkov, ki jih čez dan ven nanosimo.

Sem pa prvih 7 let mojega življenja preživela v mestu, v stanovanju.


< Sporočilo je popravil Olivija -- 14.11.2007 21:35:51 >

Srce, dej no....logično a ne....vi živite v enem štuku....pr nas je cela hiša!
Vi mate spodej mamo, kdr je tam. In ločene števce za oba štuka...ja fajn spomin mam, vem . Drgač sta pa sam dva v bajti, pr nas so štirje.

Si se zmotila. Rtv ena položnica, elektrika bo plačala zdaj razliko in pristojbino (je ona na slabšem) in komunala ena položnica. Tako, sem zaključila. Dokaz: prišla boš k meni, kjer sem prej živela.In ti bom dala na čelo položnice.

Povem ti mojo izkušnjo. sem mestna punčka. pa sem se zaradi otrok odločila, da grem na vas, ti celo ostaneš v svojem okolju. Ni sile okrog hiške. mi pa ni žal, ker otroka uživata tukaj. jaz pa se bom že 1x navadila
p.s. imata svojo gugalnico, ki jo na javnem dvorišču ne bi imeli.
ampak imam občutek, da si ne želiš iz bloka...ostani.

A doma živi?????

Hm karin24 razmišljam

Ojoj, ko bi jaz imela takšne probleme

Jaz bi se odločila takoj za hišo. Živim v bloku in vsak dan znova kje bom parkirala, sliši se od sosedov, stroški so pa ravno tako kot so pri hiši.
Meni veliko več pomeni, da sem sam svoj gospodar, da se bodo otroci igrali zunaj na travici in bodo imeli igrala kjerkoli jih bom pač postavila.

Glede pospravljanja pa se mi zdi, da ga ni nič kaj več kot ga je v hiši. Če ti zelenica nič ne pomeni in te rože in grmički ne navdihujejo potem je res bolje da ostaneš v bloku. Ni pa nujno, da imaš rože, vrt...lahko imaš samo zelenico (pokosiš 1x na teden, saj je to telovadba ), zunaj bazen in igrala in je to to.
Praviš, da boš imela verjetno še kdaj kakšnega otroka...fajn je, da imata vsak svojo sobo, ko odrastejo.
Upam, da se boš prav odločila, vendar se ne sili v nekaj kar si ne želiš!
Pomisli na to, kje boš bolj srečna in kaj ti več pomeni!

V zgornjem štuku v svojem stanovanju k ga sam puca . Pa položnice tud pomaga mamici plačvat .
Drgač je pa moja mami prou fajn bejba , ti sam prid, rec da bo dobila vnuke...pa te bo oboževala do konc življenja

18 let živela na vasi, nato v času študija in še 10 let potem preživela v mestu na 55 kvadratih, od tega zadnje leto z . Potem smo se preselili v hišo par kilometrov iz mesta. In je zaradi otrok res neprimerno boljše, vsaj zame, ker sem takšen tip, da pač ravno ne obožujem vsakodnevnega sprehajanja v parke in na igrišča.. otroci pa pač morajo biti zunaj... je dosti bolj sproščeno...gre ven, kadar ji paše... Dela ni bistveno več, sicer naša parcela res ni velika, tisto travo že pokosimo 1x na teden, vrta imamo le z zelišči in jagodami ter robidnicami, kar nam sicer čisto paše, da se mal sprehodiš in poješ... Z rožami se kaj posebno ne ukvarjam...pometem, pograbim zunaj pa tudi enkrat na teden, da si dam malce možgane na pašo...no to pa je tudi vse...

Glede stroškov? Res se pri hiši najde en kup dodatnih zadev, na katere prej sploh ne misliš... ampak običajni stroški (tv, ogrevanje, voda, komunala, smeti, elektrika) so nekje isti, predvsem, če si nekje v centru mesta... Tole našo hiško zamenjam samo za eno konkretno stanovanje v centru mesta... Sedaj nam tako kot je zelo odgovarja, ko pa otroci odrastejo si pa zopet želim nazaj v mesto, v eno luštno manjše stanovanje v centru mesta...

razmisli kako vidiš vaše življenje v prihodnosti. vam bo 2,5 s stanovanje dovolj veliko? morda pride še kak član družine. mogoče boste sčasoma ugotovili, da je fino, da otroci lahko skačejo okoli hiše, vidva pa zraven pijeta kofe?

vse je odvisno od tega kaj vam je v življenju pomembno, kako želite živeti. kot pravi pikec, ni se vam treba odločiti danes, lahko se jutri.

uf, jaz bi takoj šla v hišo. meni pa neskončno veliko pomeni tisto brkljanje po vrtu, zalivanje rožic, tekanje po sveže pokošeni travi, kosilo zunaj na vrtu...

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

mi smo živeli v bloku na 34m2-enosobno stanovanje in starša nista mogla verjet, ko smo se preselili v hišo, da so bili stroški manjši.

ne razumem o kakšnem delu okoli hiše govorite. mož ali oče  sta pokosila, moja mama pa je vzdrževala rože, to je njeno ljubiteljsko delo. to je bilo to...res pa je, da nekaterim to predstavlja ogromno dela
če si v bloku vzdrževanje bloka in okolice moraš nekomu plačat, a ne? v mb poznam kar nekaj ljudi, ki imajo ogrevanje še vedno na TOM in plačajo za 60m2 stanovanja toliko, koliko mi za 180m2, da ne govorim o vodi, stopniščni elektriki itd.
kar narediš v hiši ali okoli hiše narediš zase, v bloku pa zraven še za druge. to ni nič hudega dokler se reda vsi držijo, ko pa en začne zanemarjat....zaradi tega je pred kratkim moja prijateljica kupila hišo. 

Hmmm... takole je pa z moje strani...

Zadnja 3 leta sem živela v 54 m2 velikem stanovanju v bloku (v BTC-ju). Jaz, Kamikaza, dva otroka in pes.
Plusi:
- nobenega dela izven stanovanja (za okolico bloka je poskrbel hišnik, za stopnišče čistilka)
- vse na dosegu roke (v stanovanju in v krogu 100m od bloka - vse od trgovine do vrtca)
- stalno "varovanje" sosedov (težko bi kdo vlomil)
Minusi:
- večno iskanje parkirišča (in pregovarjanje s sosedi, ko smo imeli 2 avtomobila)
- pomanjkanje prostora v stanovanju (kupi vsega mogočega in nemogočega po vseh kotih)
- nemogoče se je bilo "skriti" (vsi so vedeli, ali si doma ali ne)
Stroški:
- elektrika: 30€
- voda: 20€
- plin: 5€
- hišni telefon: 15€
- KTV: 15€
- Internet: 25€
- RTV: 15€
- čistilka: 5€
- hišnik: 5€
- skupna elektrika: 5€
- ogrevanje: 40€
- upravnik: 10€
Skupaj: 190€

Sedaj smo v hiši, ki ima cca. 150m2 stanovanjske površine in cca. 500m2 parcele.
Plusi:
- prostora veliko več kakor preveč (za nas in za stvari)
- parkirno mesto za 4 avtomobile + kombi
- narava (travnik za mizico s stoli in bazen, sadna drevesa, rože)
Minusi:
- delo zunaj (košenje trave, obiranje dreves, urejanje okolice)
- preklinjaš kot Balkanec, ko si pri vhodnih vratih hiše, pa ugotoviš, da si GSM pozabil v 1. nadstropju v spalnici (nabiraš kilometre)
- sosedje vse vidijo in vse vedo (ker nimajo drugega dela)
Stroški:
- elektrika: 50€
- voda: 20€
- hišni telefon: 15€
- internet: 25€
- ogrevanje (če porazdeliš nakup 1.500 l kurilnega olja na 12 mesecev): 60€
Skupaj: 170€

Moj izbira - definitivno hiša. Seveda pod pogojem, da je moja, ne pa, da sem v najemu, kakor sedaj. Čeprav je verjetno še vedno ceneje, da lastnikom plačam najemnino in da so stroški popravil njihovi, kakor pa, da je hiša moja in da namesto najemnine menjam strešnike, obnavljam fasado in podobno.

Jaz bi živela v hiši ker vem da moj dragi ne bi zdržal v stanovanju (preverjeno), tako da v tvojem primeru bi mi postavl bajto. Se mi pa zdi da se ti bol nagibaš k stanovanju kot k bajti, po moje je potreben pogovor med tabo in partnerjem kako in kje bi rada živela dalje, odločitev je le vajina.

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Mislim, da si si že sama odgovorila: če vama je v  stanovanju bolj všeč in sta tam zadovoljna, ostanita tam, parcelo pa prodajta.

Ampak, ne veš kako srečna bi bila jaz, če bi nama kdo parcelo podaril... midva sva jo kupila in zidala hiško. Tudi v hiški je fajn, je ne zamenjam za nobeno stanovanje, ampak pač kakor komu paše...

Jaz sem celo zivljenje zivela v LJ v stanovanje. Lansko leto pa smo dalec stran od mestnega vrveza in visokih stanovanjskih kompleksov, postavili montazno hiso. V stanovanje ne grem nikoli vec, razen po sili razmer. Pa kaj ce je malo vec za pomesti in pomiti. Imamo svoj prostor pod soncem in mali lahko leta po parceli kakor mu je volja.

_____________________________

Vse kar smo, je posledica našega dosedanjega mišljenja (Buda)

Oba sva blokovska otroka, tudi zdaj še vedno živimo v bloku. Odločitev o hiši je prišla nekje sočasno z rojstvom prvega sina. In zdaj gradimo in komaj čakamo na selitev. Zakaj? Otroka bosta imela neomejen izhod na vrt, kar v bloku pri vseh avtomobilih, umazanih zelenicah in gužvi ni možno. Imela bosta veliko več prostora, kot ga je sedaj v stanovanju. Midva bova lahko uživala na terasi. Umaknili se bomo iz mesta, ki je zatrpano. Mah, naštevala bi lahko v nedogled in vse bi šlo v prid hiše, čeprav sem še pred kakšnimi sedmimi leti predstavljala 100% zagovornika stanovanja v bloku.

to, da je v hiši več stroškov se popolnoma zavedam.
sem tudi jst do poroke živela v hiši v centru lj. ampak dokler si ti mlad, te ne zanimajo preveč domače obveznosti. tistih nekaj uric na dan ko sem bila doma, sem preživela v svoji sobi in to je to..

ne razumem tistih ki pravijo da so stroški v hiši nižji

- mi plačujemo upravnika, hišnika in čistilko skupaj vsak mesec 50€ pa je blok in okolica res spucano v nulo. v hiši pa računaj metlo, grablje, tvoj lasten čas, čistila, elektrika, tlakovci, ograja, zalivaje vrta
- ne mi rečt da ni razlika ali je luč prižgana samo v kuhinji in v dnevni, ali poleg tega zraven še na dveh hodnikih
- in primer ki ga je že ena omenila, glede strehe, fasade,.. na srečo smo v novozgrajenem bloku. moja prijateljica pa je v starem in je za streho plačala 1.100€ ( ima garsonjero ). moji starši so 4 leta nazaj za streho na hiši plačali okoli 12.000€    
- razlika v času je, ali čistim stanovanje veliko 70kvadratov in ko stopin ven iz enega prostora sem že v drugem prostoru, kot pa če čistimo hišo ki ima 140 kvadratov in ko stopim ven iz kuhinje oz. wcja imam še hodnik do drugega prostora
- in še in še..

za komplet stroške ( upravnik, elektrika, ogrevanje, voda, telefon, internet, komunala,zavarovanje sicer enkrat na leto ampak porazdeljeno na mesece... ) plačujemo mesečno 240€.
ogrevanja plačujemo mesečno pavšal 60€ pa imamo toplo celo leto, v hiši pa moja starša letno porabita točno 2000l kurilnega olja kar pride 104€ na mesec ( ampak poleg tega še ne pozabimo da poleti onadva ne ogrevata )

Težka dilema, svetovati je praktično nemogoče, ker si moraš ti sama odgovoriti, kaj želiš, pričakuješ, samo ti veš, kaj je vaši družini pomembno in kako radi živite. Zaradi vsega tega ti mogoče res lahko pomagamo edino s svojimi primeri, potem pa vse skupaj pretehtaš in se odločiš.

Zase menim, da sem absolutno mestno dekle, vse mi mora biti na dosegu rok. Do svojega 26. leta sem živela v bloku skupaj s starši v relativno velikem stanovanju (75 kvadratov + velik balkon). Zadnja 3 leta je skupaj z nami živel takrat še moj fant, zdaj mož. Sva pač imela namen svoje gnezdece splesti v našem stanovanju, ker takrat kakšne druge možnosti ni bilo.

Potem pa je naneslo, da so moževi starši kupili domačijo moževega očeta in se preselili tja, nama pa ponudili v odkup njihovo obstoječo hišo. Ker je hiša velika (240 kv. m.), dvostanovanjska, je bila odločitev težka, ampak takrat sta moja starša rekla, da bosta pomagala in šla z nama, če se tako odločimo, pa smo šli. Prodali smo naše stanovanje, kupili hišo, midva sva najela nekaj kredita in eto, preselili smo se v to našo hišo, v kateri smo sedaj.
Hiša je sicer na zelo lepi lokaciji v Ljubljani, blizu vse mestne infrastrukture (LPP, trgovine, vrtec, šola, pošta...), pa hkrati sredi zelenja, blizu Save, sprehajališč. To je bil tudi razlog, da sva se sploh odločila za menjavo. Sva pač bolj komot tipa.

Nikoli si nisem predstavljala, da bom nekoč živela v hiši, ker si tega tudi nikoli nisem želela. Nisem tip vrtičkarja, nimam nobenega veselja z vrtom, rožami, edino kak bazen ali mizica na vrtu mi sedejo. Mož tudi ni tip, ki bi znal kaj veliko postoriti po bajti, nima ne veselja ne talenta, ne volje. Tako kot jaz ne.
No, moja starša pa sta bila nad hišo navdušena, ker imata končno svoj vrt, pa dvorišče, pa garažo in drvarnico in ne vem kaj še.

Tudi jaz sem sčasoma spoznala tiste dobre lastnosti hiše, slabosti sem se že veliko prej zavedala in se moje mnenje tudi po 11. letih bivanja v hiši ni spremenilo.

Če bi me pred 10. leti vprašal - hiša ali stanovanje, bi rekla stanovanje brez oklevanja.

Če me sedaj vprašaš - je odločitev precej težja. Še vedno pravim, da bi dolgoročno bila najraje v nekem luksuznem dupleks stanovanju, ki bi imelo vsaj 120 kvadratov.
Po drugi strani pa se v hiši razvadiš in si nekako ne znam več predstavljat, da bi morala dnevno odnašati smeti iz ne vem katerega nadstropja dol v klet, pa da celo večnost iščem parking, pa da moram ves čas misliti, kako moja Nika ne sme preveč skakati, da ne bodo sosedi čisto penasti.... In da ne omenjam razkošja prostora. Prej sem lahko živeli na 75 kvadratih, sedaj me hiša pod 200 kvadrati sploh ne atraktira.

So torej prednosti in slabosti. Ko so otroci manjši, je hiša prednost, če imaš vsaj nekaj svoje parcele ali dvorišča, da se zunaj igrajo, imaš piknike ali pa se poleti zvečer preprosto usedeš z možem na vrt in žuliš ledeno kavo ter gledaš zvezde.

Mi smo ravno sedaj na razpotju. Se odločamo, ali bi to našo hišo renovirali, tako da bi "zdržala" v dokaj solidnem stanju še nekaj let ter se kasneje preselili v neko večje stanovanje ali pa opustili renovacijo ter kupili novogradnjo (hišo). V tem primeru se kasneje verjetno ne bi selili v stanovanje.

Moram priznati, da je novogradnja (hiška) zelo mamljiva. In to rečem jaz, mestno, blokovsko dekle.

Pa še to: če bi v Ljubljani našla primerno parcelo, ki bi ustrezala mojemu zahtevnemu okusu bi verjetno šla v montažno hišo in tole prodala.

Sem ti kaj pomagala?

Če so to razlogi za dilemo potem brez veze sprašuješ za nasvet. Hišo se gradi, ko si jo želiš imeti, ne pa ko si v dielmi, če bi jo imel.