A res??? Tega pa res nisem vedela. Jaz bi to naredila zase, da bi se jaz imela fino in da bi meni to v spominu ostalo kot en ful dober dan. In po moje je to to, ne vem, če se ravno za svate vse skupaj dela. No, mogoče sem si pa res jaz to narobe predstavljala vse skupaj. Ampak j... se meni za svate, res.

No, drugače pa mislim, da je glede na vprašanje v temi vse odvisno od tega, kdo je umrl. Če bi meni umrla mama ali oče, ali pa sestra ali kateri od njenih otrok, vem, da še kar nekaj časa ne bi bila pripravljena na veselje. Za ostalimi pa ne bi prav dolgo žalovala.

Odvisno od tega, kako blizu oz. v kakšnem sorodu sta z umrlim. Na najini poroki so bili ljudje, ki so meni blizu in žal je tako, da je bilo več prijateljev kot sorodnikov. Namreč bila sva mnenja, da človeka, ki ga vidiva, če ga, le za 1. novembra na britofu, na najini poroki ni treba. Najini starši so naju pri tem podprli.

Bila sem pa tudi že na poroki, kjer so bili vabljeni vsi strici in tete staršev, mrzle sestrične in bratranci itd itd. Se je nazadnje izkazalo, da so nevestini daljni sorodniki ženina mogoče drugič videli na poroki. 

Mojega bi prvič. In najbrž zadnjič  

Kot sta že rekli anonimna in Splišni, če ne gre za smrt starša, brata ali sestre, se jaz s tem ne bi obremenjevala. Jaz itak razen staršev, bratov in sestre ne bi povabila nikogar drugega, kot samo še nekaj parov prijateljev.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Kaj pa če je

Kaj pa je to "pravi" vrstni red?

Meni je tudi smrt vesel dogodek. Če umre človek, ki je polno živel svoje življenje, sem ponavadi vesela.

Četudi mlad?

Koliko star pa pomeni mlad?

Recimo do 60. Meni to še niso leta za umiranje, četudi je živle polno življenje. Čeprav tudi definicije le-tega ne vem natačno, ampak, da ne bova smetili, končujem debato.

Sem medtem malo razmislila :).

Ne, tudi mladega človeka mi ni žal, če je kvalitetno živel.

Bolj mi je žal tistih, ki umrejo, za sabo pa "pustijo" prazno življenje. Takrat mi ne brezveze. Ne da me žalosti, samo brezveze mi je.

Moja teta si je zlomila kolk in pristala v bolnici, ko sva imela skoraj vse splanirano za poroko. Takrat se je še dobro držala. No pa se je tik pred poroko nekaj zakompliciralo, zelo hitro je oslabela in umrla dva dni pred poroko. Poroko smo vseeno speljali, to je bila tudi želja mojega očeta (je bila njegova sestra) in sestrične, ki sta rekla, da naj niti ne pomisliva na odpoved. Sicer sestrične ni bilo na poroko, ostali pa smo se vseeno poveselili, saj je bil to lep in čaroben dan. Velika večina svatov je bila z moževe strani, ki tete splh niso poznali.
Pogreb je bil žal na dan, ko sva ravno odpotovala na poročno potovanje, tako da naju ni bilo.

Zato pač premislita, kako se počutita in počasi začnita priprave, saj ni treba, da se poročita na vrat na nos. Bosta že začutila, kdaj je pravi čas.

_____________________________

Oglasno sporočilo:
Zakaj uporabljati nekaj umetnega, če pa je naravno toliko boljše?
www.aubrey.si
Strupi v otroških izdelkih

Se podpisem pod tole.

definitivno odvisno od tega kdo je umrl

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

Se strinjam. Če bi umrla npr. kakšna teta, ki jo vidim 1x na leto, bi poroko speljala, brez prestavitve.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

 Torej ce se ti je*e za svate, zakaj potem sploh delat ohcet!?

Jaz sem se poročila na hitro 2 meseca po stricevi smrti (bil je tudi sosed na podeželju), pa so vsi od žlahte prišli na poroko. Sicer so to bolj starejši, zato tudi ni bilo kaj preveč veselo. Res pa je, da sem bila že 7 mesecev noseča. Mene ni nihče obsojal in tudi vidva ne glejta na druge. Življenje teče dalje in kaj bi želel pokojni vama? Prepričana sem, da  vso srečo in da življenje živita. LP

Nekateri žalujejo 5 let - bolj zaradi drugih, kot pa za sebe, ker se ozirajo predvsem na to, kaj bojo pa sosedi rekli.....

Važno je to, kar nosiš v srcu in da maš čisto vest. Meni osebno več pomeni, da grem večkrat svečko prižgat, pa da se spomnim na umrlega, kot pa da sem zaprta nekje v sobi, brez radija in TV, pa se smilim.....

Tako da jaz bi poroko speljala... Vi2 pa naredita kakor vama paše.

razumem...

Ja no, saj jaz je nisem.