Pa dobr, bejbe, sej se vam ne morem upret, k ste tolk vztrajne.
Sem tukaj, sem tukaj, samo lena za pisat. Sej niste nič zamudile, pri meni pa ja ne more it po planu
.
Da vas malo spravim na tekoče:
Na 1. UZ (davnega 17. 12.) so ugotovili, da niti pod razno ne moremo začeti z menopurjem, in sicer pod prvo, ker do takrat še nisem dobila
(nič presenetljivega), pod drugo pa zato, ker - pazi to - sem imela v desnem jajčniku 3 folikle po 20mm. Po 14 dnevih suprefacta! Zamislite si mojo faco
. No, kasneje mi je sestra pojasnila, da gre v bistvu za ciste, ki naj bi mi ob
same popokale, zato so mi suprefact podaljšali za 1 teden in dozo povečali na 0,9.
Začuda se čez 2 dni moja menstra le prikaže in jaz vsa zadovoljna, da bo "odplaknila" še tisto nebodigatreba cistovje, da gremo končno v akcijo. Še Karmen mi je zagotovila, da to bo zihr šlo samo, ni panike! In kaj zgodi? Vse 3 ciste so ostale, še več, dve sta se odločili še malo zrasti! Jaz sem se samo še bebasto hahljala
. Pa se odločijo, da je treba it na punkcijo. Tukaj in zdaj! Evo, še na svojo 1. punkcijo se nisem imela čas psihično prpravt (sej to je v bistvu kul, te kar ruknejo pred dejstvo)! In sem šla, kaj pa češ?! Ko en lole, v čevljih, s cotami v eni plastični vrečki, skratka čisto neorganizirana in nepripravljena. Kako je blo? Hja, ker gre "samo" za ciste in ne folikle kot take, ti ne dajo ničesar in počnejo to na živo. Pa kao so itak hitr fertik. Ja valda! Trajalo je čisto primerljivo z ostalimi, ki so ble pred mano not, na "tapravi" punkciji, ker se je dohtarca kar matrala in ful časa žokala. Po moje mam desni jajčnik nekam hecno pozicioniran, so to že parkrat na UZ-jih pokomentirali. Bolel me je pa kar zlo, precej, fejst.
Pa nisem ravno nek pussy. Je blo dost huj ko kak HSG. Pa ajde, takle mamo.
No, da nadaljujem...
Kontrolo mi dajo 3. 1., nakar se men 4 dni po punkciji začnejo pojavljat bolečine na desni strani in dobim vročino. In stvar se cel večer stopnjuje, vedno bolj boli, vročina pa že 38,5. Mi je postalo jasno, da gre verjetno za vnetje in panika, kaj zdaj. K sreči se je stvar na tej točki umirila, vročina nekoliko padla, tko da na urgenco nisem letela, sem pa drug dan klicala na oddelk in mi je sestra svetovala, naj se pridem pokazat na UZ. Ugotovijo, da je del ene ciste ostal in da gre najverjetneje res za vnetje (a dej no, bejž, bejž) in dobim antibiotike. No, tuki se pa začne srečni razplet. Kljub vsemu mi dajo menopur, z navodilom, da si ga začnem šopat s 5. 1. (torej danes), tačas bojo pa antibiotiki že naredil svoje in ne bi smelo bit več nobenga blema. In zaenkrat ga res ni
, napeto pa že pričakujem, kaj se bodo spomnili 14. 1., ko grem spet na UZ. Le kako presenečenje mi pripravljajo za takrat
?! Huh, spet sem dolga ko pondelk po praznikih. Sej vem, sama kriva, ko moram tolk za nazaj pisat.
No, tko da predvidevam, da so folikli zdej začel rast. S prvo rudo pira sva jih z Dejzi včeri zalile, za uspešen štart. In res ni bojazni, da bi se ji v ključnem trenutku uprl, ji je prou fajn po grlu stekel. Danes pa pade tudi pri meni še kak sadno-zelenjavni eliksir. Sem nabavla celga hudiča, ingver mam pa še od prej na zalogi
. Pa da probamo še tole stebelno zeleno...
Drugač sem pa vesela za vse nove nosečke, živčna s trepetalkami in žalostna za vse trpeče srčke
.
_____________________________
In vendarle so bile štorklje...