Živijo !
Jaz sem nova na forumu in tudi jaz spadam pod ivf.
Pred 8 leti sem zvedela da se nama z možem  lahko nasmehne sreča le z IVF postopkom- pet let sem potrebovala da sem to v glavi sprejela. V prvem postopku leta 2004 sem zanosila in po enem mesecu splavila oba, v drugem 2005 tudi zanosila dva-enga splavila druga pikica pa sedaj pridno skače, poje, pleše in naju razzveseljuje doma.
Sedaj spomladi gremo zopet v boj, saj si želiva še več otroškega razgrajanja doma.
Po pravici povedano ne vem toliko strokovnih podatkov o postopku kot ve, nisem ravno bila preveč zvedava kaj in kako kaj poteka med postopkom-delala sem le tisto kar so mi povedali zdravniki da se moram držat, ker sem si želela ohranit čim več miru v glavi in se čim manj sekirat kaj se lahko zgodi.
Imam pa eno vprašanje:
Sedaj naj bi se spremenila zakonodaja glede plačanih postopkov ivf in sicer na 6-ali je to 6 postopkov na živorojenega otroka ali 6 postopkov na žensko?
Že v naprej hvala za odgovor

Ursula dobrodošla med nami.Nekaj o postopkih.Sedaj naj bi veljal nov zakon.Če pa že pa ne vem.Skratka.Za prvega otroka ti po novem pripada 6 postopkov.Za drugega pa samo 4.Če sem te prav razumela imaš enega otroka že z 1.ivf-jem,tako da ti sedaj pripadajo 4.Evo to je na kratko vse.
Veliko sreče ti želim.

Najlepša hvala za hiter odgovor!

Na forumu sem začela malo brskat šele pred par dnevi in ugotovila, da je veliko ivf primerov-še 4 leta nazaj se mi je zdelo kot da smo posamični primeri in kot ženska sem se počutila manj vredna, popolnoma nesamozavestna,....saj verjetno to poznate. Forum je res dober, saj vidim da se lahko počutiš RES bolje ko prebereš izkušnje drugih in imaš občutek da res nisi sam in si daješ pogum drug drugemo - BRAVO!!!
Zame je bilo najhujše obdobje in je bilo zelo dolgo( vsaj meni se tako zdi -4 leta), da sem sama pri sebi sprejela dejansko stanje - da ne morem zanositi po naravno poti!!! A očitno je tako moralo bit!Ko sem pa to sprejela,se zdaj zavedam, da sem začela spet normalno živet! Glava se mi je odpočila in začela bolj normalno delovat in sem spet v sebi začutila mirnost. Mislim, da mi je ravno ta danost, da sva z možem čakala na otroka 8 let doprinesla veliko bogastvo, umirjenost in zavedanje kako pomembno je življenje - kako pomembne so otrokove potrebe in da smo tu zato da se darujemo otroku. In ravno teh osem let "čakanja"-se zavedam šele danes me je izoblikovalo v močnejšo odločnejšo žensko in sem sposobna dat veliko več otroku kot pred 8 leti-in to se na najini punčki tudi pozna. In mi ni žal niti za en samcat dan!
Zato punce, če se sliši še tako čudno, verjemite, ves ta čas ko " čakate" se v vas oblikuje še močnejša materinska ljubezen, zrelejša in vsak dan ste bogatejše na račun vaše potrpežljivosti in ponižnosti da znate sprejemati vaše stanje, ki je na žalost še trenutno v nasprotju z vašimi željami. Ko pa boste imele v svojih rokah nežno majhno bitjece - Božji dar- boste vse pozabile in vse bogastvo, ki ga nosite v sebi boste lahko zlivale na ljubega otroka ki je odvisen od naše zrelosti ljubezni, ki jo v sebi premoremo.
Res je meni verjetno to lažje zdaj govorit, ker pač nama je naklonjeno že eno bitjece za katerega sva odgovorna in nama je bila dana v dar. Vendar se pa zavedam, če ne bi šla skozi vso to " ivf" proceduro- ne bi bila to kar sem, in bi se sigurno manj zavedala veselja ki ti ga daruje otrok in ti zna pokazati nesebično kako prečudovito in preprosto je življenje. Najina punčka - stara dve leti naju vsak dan sproti spominja kako je pomembno se za vsak dan posebej potruditi biti potrpežljiv v življenju-in tako tudi jemljeva da morava biti midva potrpežljiva tudi v vzgoji.
Vesela sem za vašo borbo in vztrajnost- verjemite vse vam bo povrnjeno vam samim, partnerju in posebej otroku!!!
Srečno prav vsem!

Ursula hvala za tako lepo napisan mail in ker si z nami delila svoje momente

uršula, dobrodošla med nami. Zelo lepo si napisala. Držim pesti, da pot do cilja ne bo dolga.

Arneja, jaz grem v januarju po špike, čakam na , da se prikaže. Jaz bom imela dolgi postopek, kaj pa ti? Če boš imela kratkega, bova mogoče istočasno trepetali.

**Nina**, iskrene čestitke za . Uživaj in počivaj.

ušula, sorči, ker sem te preimenovala.

Ušula - RES ti hvala za tak mail! Prav paše prebrat takšno izkušnjo, ki se je srečno končala  Zdaj imata že eno zlato bitjece, ki vama polepša prav vsak dan... Mi smo pa še na poti do tja in je res lepo, da te vsake toliko časa kdo spomni na to - treba je bit vztrajen, verjeti v svoj uspeh, saj prej ali slej vse nas čaka to veselje 

Linda - januar je tu No, pa se boš spet pridružila nam drogerašicam

Jaz pa sploh nisem več pri stvari. Saj se meni tud zdi, da se je vse tolk hitro odvrtelo. Sploh mi ni jasno. Prehitro. Malo verjetno zato, ker je kratki postopek, pa se pred M nisem nič špikala. Ker navsezadnje je danes deveti dan ciklusa. Kar je sicer zame najhitrejši dan za stopko, ampak tako silnih razlik s prvim in drugim postopkom pa tud ni. Prvič je stopka padla 10. dan, drugič pa 12. dan.

Kakorkoli, folikli so, veliki so dovolj, stopka pade danes, punkcija bo pa v soboto (sayuri vidim, da sem celo zmešnjavo na seznamu naredila ). Nalgesin lahko vzamem. Vse lepo in prav, oh in sploh čudovito, ampak saj vsi vemo, da stvari nikoli ne morjo potekat brez problemov. Ja kaj bi pa potem v življenju počeli, če ne bi bilo problemov? Včeraj po UZ sem fasala izcedek rjave barve. Dons zjutraj ga ni blo, sem pa seveda Reškotu povedala, kaj dogaja, pa pravi, da to ni normalno, ampak da itak nimamo kaj. No zdaj ga mam pa spet, pa ne vem, a se mi pri UZju kaj zdrma, al kaj za hudiča se dogaja. Čakam samo še na kri (ki jo je bilo bytheway na UZju tud opazit). Presneto. Dobiš človek občutek, kot da se telo kar neki punta, jaz pa z glavo skozi zid rinem. Kaj pa vem.

Evo na dolgo, kratko to.  Kot vidite sem rahlo tečna. Ne bom več napletala, ker sem na šihtu in najprej sploh nisem imela namena kaj pisat, ampak mi ni dalo miru. Se javim kaj popoldne. Takrat se vam pa bolj posvetim.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Daisy - a si vidla, da sta najina posta samo sekundo narazen? Sem te prehitela 
Dons pa že kr stopka? In v soboto punkcija? Ti pa res šprintaš proti cilju! Glede izcedka ti žal ne vem nič povedat. Možno da je res kej zaradi UZ - boš vidla, da bo sobota tko hitro tukaj in boš takoj vidla, da ni nič hujšega - pridna kokoška boš in nič drugega

arneja - hvala, saj vem, danes je že tak dan, ko se mi zdi, da bi tut na M. Everest lahk šla  - bo bo
gloria - lepo da me pogrešaš....zdejle se mi zdi, da sicer ne sodim več kle gor, ampak vas pa preberem in se veselim za vsako posebaj...kmalu kmalu bo pon. ...jupi jupi jupi...


_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

Ja lejla007, januar je že tu. Komaj čakam, da se vse skupaj začne.

Kako se ti počutiš?

Pri meni je žal vsega konec. Pa tko sem bla že optimistična, pa me je spet na tla pribilo. Vrečka je še zrasla, plod pa ne, se mi zdi, da je bil celo malo manjši kot zadnjič. Reš je kar dolgo vrtel tisto palčko, če bi se vseeno kaj drugače vidlo, a je kmalu sledil tisti stavek žal ........
Tam sem se še kar držala, čim sem ven stopla me je pa zvilo. Jutri pa na urgenco ... da opravimo čimprej

ribica, upam, da si vsaj ti dobro opravila, da je danes tvoj dan

Joj Abra žal mi je,pa tko sm bla 100% da se bo vsaj ta zrasla.Evo zate!

Joj Abra, pa nimam besed, vem kaj prestajaš, upaš, pa te je strah, pa se nekako spijazniš pa spet upaš......Saj ne vem kaj naj ti rečem, kot drži se punca....

Konina - počutim se kr ql. Danes sem si dala šele drugo špikico Menopurja, tko da se spodaj verjetno še ni kej veliko dogajalo Drugač imam pa naslednji petek že dan D, ko bom izvedla kako pridno kokodakam Kdaj v januarju pa začneš?

Abra - veš, da nimam besed... 

Linda - oprosti! Mal sm te preimenovala  Čist men podobno... 

Komaj vam sledim...tako ste pridne čvekice!

V novem letu in bojih vam želim poooolno vrečo pozitivnosti, zmasirane podplate, bujenje s ptički in še in še...


Danes sem bila na prvem uz pregledu v MB-ju in smo že zasledili srček in sploh ugotovili dr. Gavričevo, da je vse najlepše in najboljše. Vesela sem bila, ker me je pregledala ona, ker mi je delala tudi transfer in svetovala enega samega junaka.

Od vse sreče sem pa pozabila vprašati kdaj imam rok...Mi morda katera lahko pomaga s tisto magično formulo? Punkcija+ koliko že????

Vsem en lep čawčk in same lepe stvari naj se vam zgodijo...

_____________________________

caučk...

Abra že Cankar je ugotovil, da ni pravice! Pa je res ni, zate, zame in za vse ostale najine punce, ki prestajajo enako! Ampak enkrat bo sonce posijalo tudi za vse nas - MORA! Vem, da je današnji dan najbol,j grozen, jutrišnji bo enak današnjemu, potem pa mora biti boljše! Pogumno pojdi naprej, pa na virtualne prijateljice ne pozabi! Veš da smo s tabo v dobrem in v slabem!!!! Objemčke ti pošiljam!

Maybbaby čestitke za srček, srečno naprej!

Uršula in Majc dobrodošli!

PA to ni res!!!!! Abra, žal mi je.  

Pazi nase.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Ursula dobrodošla...krasen mail
Sonček 33 kakšne se pa ti meniš...ti,ti...te treba mal skregat...kolk lahk sam pomisliš da več ne pašeš tle gor ha...ti si naša
Arneja če zdržim do nedelje bom siguren sledila naši Ribici in počakala na krvni test...pustila se bom presenetiti ...
Javim se kasneje...zdej sem že mislila da so kake novosti od Abre ter naše Ribice...punce polepšajte mi dan,vikend, ceu mesec,leto...navijam za vas

Abra, te imam rada

Abra tolk sem na hiter preletela poste da sploh nisem hotla videt kaj se ti je nardilo...Drži se...Tko kot so punce napisale enkrat bo posijalo sonce tud za tebe.Mislim na te

Uršula, Majc dobrodošli v naši družbi, kjer smo same    ženske.


Maybebaby, čestitam za srčka.