*anč*, me veseli, da tako pozitivno gledaš. Le tako naprej, boš videla, vsak dan bo lažje in vsak hip boš lahko planirala novo pikico.
IZVIRNO SPOROČILO: mis
kaj bom počela z več otroki, če me eden vrže s tira. Ne vem...
Ej,
mis, to si jaz tudi velikokrat mislim in si rečem, kako si predstavljam imeti še enega, če me pa včasih ta dva spravita ob živce, pa že njiju komaj krotim. Ampak želja po še enem je močnejša in vse se da premagati. Ko pride hujše, stisneš zobe, itak si pa zapomniš same lepe trenutke. Res, ko razmislim za nazaj, kaj bi bilo najhujše, mi nič ne pride na pamet, samo lepih stvari se spomnim, če grem pa brati svoje zapiske, pa vidim, da je bilo akr nekaj hudih trenutkov, ampak je minilo. Ti jih imaš pa itak veliko, da ti pomagajo, tako da samo uživaj v nosečnosti in se ne obremenjuj s tem.
Arebela, naj ti hitro mine, da dočakaš svojega

. Zdaj pa že odštevaš, kajne?
Iiiiii,
lina, kakšen lepotec.... Škoda, da ne smem čokolade....
IZVIRNO SPOROČILO: frrrr
Pikabu - opisa vaše poti na morje se spomnem, samo lokacije se pa nisem... sta se mi zdela zelo pogumna, da sta šla na tako dolgo pot z otročkoma... se je poznalo, da sta bila zorganizirana v nulo in ni bilo problemov
Sva se pogovarjala, kaj bi naredila in kam bi šli. Ko je bila Ema toliko stara, smo šli samo do Krka, zdaj sva pa rekla, da poskusiva, kako bo. Je pa res, da je Maks takrat že celo noč prespal in sem se zanašala, da v avtu ne bo nič drugače. In res je bilo tako. Sicer se je zbudil na meji, ker smo predolgo čakali in je bilo svetlo, sva se bala, da ne bo zaspal nazaj, samo je bila taka ura, da je on običajno spal in je malo naprej od Zagreba že spet spal in vse do Splita. Ni panike, če ne kompliciraš. Sva imela tudi plan B, če bi se zbujal, da bi se pač večkrat ustavili. Časa smo imeli dovolj. Mi je pa res lepo tam in mož je rekel, da višje sploh ne gremo več. Nosečnost moramo planirati tako, da ne bom čez morje noseča.

S trebuhom si pa ne bi upala tako daleč, čeprav mi je G rekla, da ni panike, da itak lahko tudi v Splitu rodim.

No ja, to je sedaj itak še daleč, da se bomo o tem pogovarjali.
Remy, kako kaj učenje? Kdaj moramo držati pesti?
To je na hitro to. Zdaj se grem pa malo razvajat. Ta vikend smo sami doma, ati je na intezivnih pevskih vajah, pa bomo poskrbeli, da nam ne bo nič dolgčas. Jutri se verjetno doba z eno sodelavko, ki ima tudi moža službeno v tujini, v nedeljo gremo pa k moževim staršem na kosilo, ptoem greva pa z Emo na eno igrico.
_____________________________
Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)