Ti, ampak teb je pa res varovalko ven zabrisal, stari pošteno se ga nabutaj, skadi par cigarilosov, pa bo življenje zopet lepše.

Ja Kalbo kaj pa,ko se strezni cigarilosi razkadijo?Problem ostaja dalje ane?

Ježešna....kaj se je razvil iz tega......bi kej komentirala, sam mi filozofija glih ne leži....
Se mi pa vsen zdi da bi ti prou pršu kkšn kregl piva.....bo takoj svet lepši

Kako je da je, Bakfark želim ti da te zadeve z drago ljubljeno čimbolj uspešno rešita. No vsaj tako da bosta oba zadovoljna. Glavo pokonci

_____________________________

Živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate,
ko bodo razmišljali o poštenosti,
ljubezni in pokončnosti.

zaradi odobeljenega teksta si bil obelodanjen

saj je v bistvu vseeno... kdo pa te sploh pozna


----------------------------------------------------------------

ce ti ni odvec, bi te prosila, ce mi lahko odgovoris na samo eno vprasanje, in sicer... si spoznal mogoce nekoga, s katerim cutis "nekaj vec"... tisto globino, ki je s partnerjem nimas vec??

do katerega...sorci

No, bo pa Marogica vsaj vedela komu direkt na ZS pisat. Vsaka stvar je za nekej dobra.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

In kaj ima zdaj Žaži pri tem,a je tvoja žena?

_____________________________

Ne išči nekoga, ki je popoln.
Ljubi nekoga, ki ni in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo.

mogoč, ex anonimni zdaj razkriti se več ne javlja


_____________________________

Živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate,
ko bodo razmišljali o poštenosti,
ljubezni in pokončnosti.

SEm ga že "kontaktirala"

Bi pa dodala, na vse komentarje do sedaj....da če se tekst zelo pozorno bere in če si pošten do sebe, se najdemo vsi v njem. Čisto odkrito...vsi imamo  fazo pričakovanja, vsi poznamo nerazumevanja med partnerji, vsi smo kdaj utrujeni in siti vsega, ko imamo občutek, da samo mi dajemo in premalo dobimo...To so faze, ki se izmenjujejo in so pač različno intenzivne od para do para in od časa do časa....

Vsaj jaz imam občutek, da bi to lahko pisal tudi moj mož, moj sosed, moj znanec, jaz, ti, ****.....kdaj..... In takrat je človek zmeden, takrat ne ve, kako rešiti stvar, ki jo ŽELI rešiti, stvar, za katero mu ni vseeno.

Pa da ne bom še jaz zafilozofirala....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

hvala, maroga. pri filozofiranju moram preveč razmišljat, to pa se mi ne daa..

_____________________________

V našem kraljestvu domujeta princesa Eva in mali naslednik Žiga!

Takole to delajo moški :).

...tako da...stare...naslednjič, ko boste imele vsega dost...nič filozofije, nič komunikacije, nič iskanja rešitev.

Pejte ven, znorte se in imejte se fajn :)).

Eh tko delajo/mo tud bejbe

Sej rešitve lahko drug dan iščeš, nikamor problem ne pobegne....

A LAHK VPRAŠAM KAM JE SLA ŽAŽI???????

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=2244082

Pa ne se tolk dret, je že pozna ura

In kaj si naredil, da bi bil čas kdaj skoncentriran tudi okoli vaju? In da bi bila kdaj sama sebi posvečena, partnerka mislim? Kaj si ti, ki si s tem, ko si splaval iz svoje življenjske krize in imaš potemtakem že nekaj življenjskih izkušenj naredil, da bi njo potegnil iz rutine? Da bi potegnil iz nje vaju? In vas?

Izkušnje so fajn...da se z njimi hvalimo....še boljše pa postanejo, če jih uporabimo. Če je to za ljubljeno osebo, še toliko lepše :).

Rutina - dvorezen meč vsakega partnerstva. Po eni strani ni boljšega kot to, da so stvari dorečene - vse laufa po ustaljenem urniku. A tudi tega se človek naveliča. Vsak dan postane enak prejšnjemu. Ni lepšega pogoja za otopelost, kajti rutina ne dopušča spontanosti, možnosti novega, vznemirljivega. In čez čas se ti zdi, da je vse skupaj brezveze. Začneš se spraševati: A je to "to"? Ali je najino življenje res samo to, da zjutraj vstaneva, popedenava otroke, greva v službo, prideva domov, spet pedenava otroke, greva spat, jutri pa jovo na novo? Kaj se je zgodilo z najinimi velikimi sanjami o tem in onem? Sva res zreducirana na "mami in ati"? Kdaj sva se izgubila?

Kot je že napisala MičRR:

Zdaj, ko so se vsaj tebi odprle oči in vidiš vso razsežnost vajine rutine, je na tebi, da odpreš oči tudi tvoji najdražji ter da skupaj najdeta pot iz nje. Pa četudi le za deset minut na dan. Vsak najmanjši korak k razvoju partnerstva, je korak v lepšo skupno prihodnost.

Bom opisala lastno izkušnjo... Naju je rutina skoraj ubila. Oba sva po po cele dneve delala ko idiota. Se gnala za vsak fičnik, da bi lahko preživela mesec. Vsak dan sva bila bolj utrujena, naveličana drug drugega. Komunikacija je bila na minimumu. On je nekaj govoril, jaz sem nekaj govorila, poslušala se pa itak nisva. Ker sva vedno govorila isto, delala isto. Nehala sva se trudit. Sama sem šla že tako daleč, da sem se preprosto izklopila, ko je spregovoril. Nato pa sem krivila njega, da me ne razume. Samo stvar je bila v tem, da me je razumel, ker je bil v isti situaciji. Oba sva vedela, da bo potrebno nekaj spremeniti, samo nisva si upala povedati. Ker to ne bi klapalo v najino rutino, v najino predstavo popolnega para.

Potem pa je počilo. Jaz nisem več zdržala te odtujenosti in sem prva spregovorila. Čustva so lila iz mene in niti predstavljati si ne morete mojega začudenja, ko se je odprl tudi on. To je bila najina katarza. Takrat sva razčistila vse. Na novo sva definirala najino zvezo, odločila sva se - skupaj - da bova dala vse od sebe, da nikoli več ne zapadeva v rutino. Da si bova povedala, kaj nama leži na duši...

Bere se kot pravljica, kajne? Pa je vse prej kot to. Ni večje bolečine, ko slišiš tisto, kar nočeš slišati, pa čeprav se slišanega na nekem nivoju dobro zavedaš. Od posameznika pa je odvisno ali je pripravljen povedano sprejeti in se spremeniti. Nama je uspelo... za zdaj. Mnogim ne. Na žalost nič ni v kamen vklesano.

Bakfark, srčno upam, da se izkopljeta iz vajine rutine. Da vaju izkušnja okrepi, še tesneje poveže. In da ne postaneta le še en statistični podatek več.

_____________________________

Življenje se ne meri s številom vdihov, ampak s številom trenutkov, ki ti vzamejo dih.

Da ne bo nesporazumov. Zgoraj citirano samo zamenja varovalko in po takem večeru so problemi, ki so se ti zdeli en dan prej nerešljivi, naenkrat rešljivi.

Življenje je vse prej kot filozofija in flancanje tja v tri dni...namest sprašvanja za nasvete tle gor,kjer jih je btw tisoč se bo kljub vsemu stanje doma težko popravlo...

Ja ko se spoznaš in tko je valda vse nekam lepo, pa polno je pričakovanj, upanj in vsega ne vem kakšnega pocukranga...tud če pride do kakih težav, sta še vedno dva in mata dost cajta,da če hočta, vse rešita...

Ko pridejo otroci se čist spontano posvetimo centru naših življenj...to sicer ne pomeni,da se koga zapostavlja, ampak je pa treba precej več prilagajanj,razumevanja in pogovarjanja...tko pač je...dokler otroc ne zrastejo...

Eni tipi se pa takoj počutijo zapostavljene, celo malo ljubosumne in tako...ampak zakaj...če je po pamet in če se ve zakaj,je za vse dost vsega...le temeljiti sprotni pogovori so veliko bolj dobrodošli pa je...

Sem pa mela komplikatorja in filozofa ki je flancal za vsak drek...pa sem ga poslala nekam...klinc, jst mam z otrokom in življenje dost dela, ne mislim zej še enga v red spravljat...

Ker si pač zadnja - kje je potem bistvo življenja dveh ljudi, ko tako neprizadeto govoriš o zapuščanju ljubljenih oseb. Zdiš se mi kot, da si dovolj sama sebi.

Da zaključimo, čas je že. Večina vas ni razumela napisanega. Ker nisem bil konkreten in nisem napisal kar se nama točno dogaja. Zaradi tega ni dovolj sočno? Nisem eden tistih, ki bi tukaj  izpostavljal svojo najdražjo zaradi njenih slabosti, ker bi to pomenilo ogovarjanje. Nisem poden od človeka, da bi to delal. Ni mi vseeno za družino. Ko govorim o človeku, ki bi ga rad spravil k sebi ker mi zanj ni vseeno, morate priznati, da je za to potrebno še kaj več kot samo prizadevanje enega. Črpam iz svojih izkušenj, poznam občutek ko si na tleh. Ali se boš pobral je odvisno od tebe. Toliko bolje če ob sebi imaš nekoga, ki ti nudi roko. Odvisno od tebe ali jo boš sprejel, tvoja je volja.

Kalbo, sprejmem kakšen nasvet iz kategorije "sam svoj mojster".

Kaj rabiš, piohištvo, knauf štrom . Nabutaj se ga pa le...pomaga varovalko utrdit.

.

pusti ga, pusti jo, karkoli je!!! po tvojem pisanju, razumem da ni več ničesar za vrešiti!