IZVIRNO SPOROČILO: solatja
ne vem, no. še vedno mislim, da si vsak otrok zasluži, da je vsaj v trenutku spočetja ljubljen, da ima vsaj to, kot pravi tudi Enolla. jaz bi se počutila precej slabo, da bi bila spočeta zato, da moji mami na stara leta ne bi bil dolgčas.
Večina vas argumentira na ta način - ampak zakaj misliš, da ta otrok nebi bil ljubljen v času spočetja. Ženska, ki bi se odločila za ta korak, bi verjetno bolj premislila, kako si želi otroka, kot dva, ki jima po nesreči uide in potem pač ostaneta skupaj, samo zaradi otroka.
Pa kdo je rekel, da bi taka ženska hotela otroka za krajšanje časa. A je tako težko razumeti, da si samska ženska prav tako želi otroka, kot tista, ki živi s partnerjem. Večina ljudi ima otroke zato, ker si jih želijo... In prav tako si lahko par omisli otroka da jima na stara leta ne bo dolgčas... kaj je drugače? No, seveda jaz tudi nisem zato, da si nekdo iz živega dolgčasa spočne otroka...
Kaj pa pari, ki ne morejo imeti otrok, ali so tudi oni potem sebični, ker si tako želijo otroka, čeprav jim ga narava ni namenila? Ali sta sebična, da iz drugega okolja pripeljeta otroka, ki jima niti ni podoben po barvi kože - kakšne travme pa doživlja tak otrok?
Kaj pa pari, kjer je eden od partnerjev bolan? Ali ni sebično, da se odločita za otroka, če vesta, da bo partner umrl (npr. zaradi raka)? Ali pa invalidi, gluhi, slepi, ali so tudi oni sebični, ker si želijo otroka kljub temu, da obstaja veliko tveganje, da bojo podedovali njihovo bolezen?
Ženska ima na žalost omejen čas rodnosti in zakaj bi bile celo življenje kaznovane samo zato, ker niso do časa spoznale pravega. Mislim, da je tudi tak otrok lahko ljubljen. Ogromno je situacij v življenju, ki naredijo otroke bolj nesrečne, kot je tale...