hello,imam en velik hud problem in sicer:starši mi nikoli v življenju niso pomagali,pa čeprav so polni dnarja,njihov pregovor je vedno bil:tko kot si boš naredila,tko boš mela,z 17 sem šla od doma in se nikoli več vrnila,celo v tujini živela 5 let,pa moram rečt da sem bila skoz kar uspešna in imela srečo,bila pridna in delovna,seveda skoz v najemu-odvisna sama od sebe,odnosi z družini so nikakvi,saj me oče-očim-zvedela pred kratkim zavrača in me je tudi pretepal,mama pa je vedno na njegovi strani...no pa da preidek k problemu,lansko leto sem se vrnila iz tujine,prišla za 1 mesec domov,nakar me je očim spet udaril in to je bila pika na i pa sem spakala in šla v najem,no nakar sem se zaljubila-zanosila in letos maja rodila..t partnerjem se razumeva,si stojiva ob strani in sva skupaj v najemu,nisem zaposlena,vendar se znajdem in delam...starši so kar naenkrat prijatni zaradi vnukinje in bi jo samo ujčali in imeli njo...mene ni v tem filmu,mama je celo rekla,da lahko grem kamorkoli čem,samo naj tamalo pustim njej-too much,kako sploh reče kaj takega,vglavnem dobro nama gre,ampak bi bilo fajn kupiti stanovanje,no to pa je zdej PROBLEM...jaz imam za polog,moj lahko vzame neki kredita,mama pa babica pa naj bi dali zraven,vendar je pogoj,da je pisano na mojo mamo,pa da mi bo potem celo življenje očitala,da je kupila flet in zakaj ne povabim na obiske in bla bla bla,pa v primeru da se spomnim spet it nekam v tujino,pa da oddam stanovanje,pravi da je najemnina njena..mislim..a kredit se bo pa s čim odplačeval..moram še povedat,da vse sama plačujem:najemnino,lizing za avto,varuško,imam samo stroškov za cca.800evrov,ampa kar nekako gre,prijateljice pravijo naj izkoristim mamo,da pridem do stanovanja,jaz pa nisem glih za to,saj me bo to skoz žrlo in se bom počutila dolžno pa bom borala kao bit prijazna do njih in požirat vso svinarijo...res nisem pametna v tej situaciji in nevem kaj naj naredim,vem samo da je čedalje težje delati,imati otroka,poleg tega sem se špa še v šolo vpisala in ob vseh teh stroških se mi bo scufal...dejte mi prosim vaša mnenja napisat,vedite samo to da sem imela grdo otroštvo in da se počutim,kot da nimam staršev-mogoče bi bilo celo bolje da jih ne bi bilo,hvala,sem rabila kar nekaj časa da sem se opogumila in tole napisala...

Jaz živim po principu, da je lastni mir vreden več kot katerakoli materialna stvar. Raje nimam, kot pa da mi kdo meče kaj naprej. Na tvojem mestu ne bi vzela denarja. Če sta do sedaj preživela, bosta pa še naslednjih nekaj let.
Sploh pa, če bi vzela ponudbo ne bi ti njiju izkoristila. Ker bo itak še vedno vse njuno. Naj prepišeta na vnukinjo, če že silita. Tako ne bo ne tvoje ne njuno.

Ne bi vzela denarja.

Prvo pravilo je: Ne dajaj veliko denarja za nekaj, kar na papirju ni tvoje!
Če stanovanje kupita mama in babica (in tebi ni treba dati evra zraven), je logično, da je pisano na njiju, oziroma je čisto njuna stvar, kako se dogovorita.
Če pa daš zraven denar tudi ti, naj bo tudi na papirju določen procent stanovanja tvoj.
Jaz niti slučajno ne bi šla v varianto, ki ti jo predlagajo, pa imamo precej precej boljše odnose kot ti s svojimi.

jaz se tudi bolj nagibam k temu da ne vzamem,pa si mislim in upam,da bo že,pa bom mogoče najdla redno službo,vzela kredit pa bo a ne...hvala za mnenja,se rabila potrditev,ki je definitivni ne.thanks

Jaz niti pod razno nebi sprejela take ponudbe.

mene nebi naštimal.pa ne vem kaj imaš ti za izkoristit??ti bi bila izkoriščena saj bi bilo vse na tvojo mamo napisano.vi bi pa denar dal...

je bolš v najemu bit

Veš, če boš tudi ti dala zraven pojdi v nakup samo pod pogojem, daje pisano na vsakega toliko kolikor je vsak prispeval za stanovanje in ne samo na tvojo mamo, ker to ni pravično do tebe. Vnukinje ji  pa ne bi dajala in naj še ona malo trpi, saj bo dobro vedela zakaj vnukinje nikoli ni pri njej, ker je tako posesivna, skupuška in zlobna. Oni bi ti dali samo luč njim bi šel pa ključ.
Veš tudi jaz imam iste probleme, lahko me kontaktiraš preko z.s.

LP

Nikar ne pojdi v ta deal!!! Razen ce je na vsakega napisano tocno toliko kot je prispeval...

Niti slučajno ne bi šla v kaj takega. Četudi je napisano na vse tri,imaš lahko hude probleme kasneje s prodajo stanovanja. Ne, hvala. Jaz bi šla na tvojem mestu raje ta hip v službo, pa tvoj tudi, pa vzamita kredit, pa pojdita kam živet, kjer je malo ceneje ali vzemita manjše stanovanje, samo da bo vaše, študiraš lahko še vedno čez dve ali tri leta, ko bo otrok večji, pa se bo to dalo. Vem, sem probala. Dandanašnji si lahko redni študnet tuid pri 70. letih, tako da to ni ovira. Ker ves čas živeti v najemu je tudi malo zoprno in nimaš neke varnosti. Jaz bi šla v službo, brez vprašanja mi ta hip študij ne bi pomenil toliko kot stanovanjska in finančna varnost v tvojem primeru.

Ma ni šans da vzamem. Pod takimi pogoji. Ni šans. Sej to neb blo tvoje. Pa da bi še očitke poslušala Ma ni šans, res ne.
Mi na krej pameti ne pade da svoj denar dajem v stvari k niso moje. In po možnosti na konc ostanem brez vsega. Ni šans. Tolk blond pa spet nism.

Kaj pa, če bi te iz dolgčasa nagnala? Ne, hvala, za takšne starše, oziroma njihovo pomoč... Phh..

Zakaj so pa tako posesivni? A se z babico ne bi mogla pogovorit, da bi ti vsaj ona pomagala in dala vse tebi? in da tega mama in očim ne bi vedela?

Ma ni šans da bi šla v to. Kaj pa če se mama potem naprdne in te vrže ven.

LP

A da bi dala svoj dnar zraven, da bi bilo pol njeno pa da bi še te v glavo j***?! Ne hvala, te raje pri njej v bajti vse štiri od sebe tiščim pa sem na istem!!!!

_____________________________

Irgendwie, irgendwann, irgendwo...

Timon ti si moj sonček!!!

Kratko in jedrnato: jaz ne bi vzela denarja. Jaz še stikov ne bi vzdrževala pomoje.

vidim kar lep odziv in to celo enak:jasno in glasno ste povedale ne,ja mama bi želela imet kontrolo nad vsem tako kot jo ima nad možem,sinom in svojo mamo,jaz pa sem se ji uprla in tudi povedala svoje,rekla sem ji da ne rabim nič od nje,ker mi ni pomagala niti v nosečnosti niti sedaj,misli če je kupila 2 pajacka da se bo pa svet zarad tega spremenil,nakar sem ji rekla da nočem imet več stikov z njo in ostalimi,zato mi je pa ponudla pomoč za stanovanje,ker se boji da ne bo več videla vnukinje...zato me pa ima da bi spet sla nekam v tujino,da imam mir pred njimi...ufff...kok je to vse težko,res občudujem starše drugih,ki nimajo,pa vseeni dajo vse od sebe da bi pomagali svojim otrokom,saj to je namen a ne,zakaj pa jim pol imamo,jaz sem ze zdaj odprla račun tamali,pa sebi ne kupim stvari,pa dam njej,samo da ji ne bo treba dat isteha sranja skozi,sej bodo druga,ampak je ta tok velik,da ji ne zelim...hvala vsem se enkrat za podporo

Oni so tisti, ki te hočejo izkoristiti, ne pa ti njih! Ti boš dala za polog, tvoj dedc bo plačeval obroke, a stanovanje naj bo pa na mamo napisano in ona bi kasirala najemnino, če ti kam greš?! Ja pa kaj še! Tako, kakor so oni udarili tebe, tako jim tudi ti povej, da naj se lepo, po domače povedano, v rit kavsnejo in da raje do smrti plačuješ najemnino, kakor pa da bi njim kaj dala. Kukr oni teb, tko ti njim. Pa basta. Usaj tko bi jst nardila, no.

ja sej tko bo,sam zbrat moram pogum še enkrat,da se ji uprem in ji povem da jo mam vrh glave,čeprav ona misli da je vse v najlepšem redu...težko je povedat svoje,ko me pa srce boli ko nekoga prizadanem,pa čeprav so oni mene,samo se tega ne zavedajo,jaz pa se in se moram spustit na isti nivo...najraje bi sla na kanarske ali pa v miami,sam ne na dopust,ampak živet tja,a ma katera kake znance,v italiji se že živela,pa v španiji tud,zdej bi pa mogoče ameriko,jaz mam jajca,ampak mojga pa mal skrbi...sam jaz tko pravim,tko k si kle u najemu,si lohk tud drugje,služba pa treba rokave zavihat pa verjet treba pa je...