Mislim, da ni čisto tako, da ni bila nobena od teh žaljivk ali pa določenih izjav namenjena meni, ampak saj sploh ni več pomembno. Jaz svojih odgovorov več ne bom ponavljala, nič slabega nisem mislila z nobenim mnenjem, samo zato, da bom komu všečna jih pa ne bom spreminjala. Pač moje mnenje je tako, kot sem napisala. Marsikaj je bilo rečenega, sem že napisala, da kdaj popolnoma odveč - ampak tema je dobra in prav je, da se govori o njej. Mogoče je pa res preveč za pričakovati, da bi tekla objektivno, brez čustvenih mnenj, ker je pač res zelo občutljiva tema. Pa ne glede na mnenje. V končni fazi bo pa tako ali tako naredila vsaka zase, da bo prav. Še vedno sem verjela v to. Včasih pa se žal zalomi... Vsem se, prej ali slej. Potem moraš najti najboljšo pot, če jo sploh najdeš... Tako je to. Mislim, da smo vse povedale, kar smo imele za povedati.

Edino, kar obžalujem pa je, da pač nismo znale obdržati primerne komunikacije. Saj ni treba, da smo si všeč ali da nam je všeč, kaj mislimo. No, prepričana sem, da se v živo ne bi pogovarjale na tak način, kakorkoli že.

Mislim, da ni čisto tako, da ni bila nobena od teh žaljivk ali pa določenih izjav namenjena meni, ampak saj sploh ni več pomembno. Jaz svojih odgovorov več ne bom ponavljala, nič slabega nisem mislila z nobenim mnenjem, samo zato, da bom komu všečna jih pa ne bom spreminjala. Pač moje mnenje je tako, kot sem napisala. Marsikaj je bilo rečenega, sem že napisala, da kdaj popolnoma odveč - ampak tema je dobra in prav je, da se govori o njej. Mogoče je pa res preveč za pričakovati, da bi tekla objektivno, brez čustvenih mnenj, ker je pač res zelo občutljiva tema. Pa ne glede na mnenje. V končni fazi bo pa tako ali tako naredila vsaka zase, da bo prav. Še vedno sem verjela v to. Včasih pa se žal zalomi... Vsem se, prej ali slej. Potem moraš najti najboljšo pot, če jo sploh najdeš... Tako je to. Mislim, da smo vse povedale, kar smo imele za povedati.

Edino, kar obžalujem pa je, da pač nismo znale obdržati primerne komunikacije. Saj ni treba, da smo si všeč ali da nam je všeč, kaj mislimo. No, prepričana sem, da se v živo ne bi pogovarjale na tak način, kakorkoli že.

Če sklepaš, da se užaljenega čuti tisti, ki niza kontraargumente, je pa res čas, da se zamisliš nad razliko med virtualnim in resničnim svetom.

Kako ti lahko sploh pride na misel, da bo človek na podlagi prebranega, česar avtor je popolni neznanec brez akreditacije, užaljen?? Lepo te prosim.
Užaljenost je pojav pri otrocih, ki svojih čustev še ne znajo obvladovati.
Tukaj je bojda diskusija ne peskovnik.

Svoje mnenje sem povedala, najprej kot anonimna in nato s svojim imenom, saj sem ugotovila, da mi je popolnoma vseeno ali je moja identiteta skrita ali ne.
Ravno tako sem večkrat obrazložila, čemu služi finančna varnost in zakaj je potrebno na to misliti preden se odločiš, da boš na svet spravil nekoga, ki bo popolnoma odvisen od tebe vsaj dve desetletji, če ne tri.
Normalno da vem kakšno je stanje v Sloveniji in ravno zaradi tega sem izpostavila dejstvo o prihodkih. Vse obtožbe v smislu bahanja in iskanja zavisti pa so naravnost smešne. Obračanje besed je najslajše, sploh če po oddanem postu doživite katarzo misleč, da zdaj ste ji pa povedale svoje. Kakšna drama.

Zakaj vam gre v nos registracija avtomobila za otroka tudi ne vem. Morda zato, ker vam starši tega niso nudili?
Zdaj bodo spet na dan prišle smrtne žrtve med mladimi kajneda? Pa bi se morda kateri smotrno zdelo omeniti tudi to, da je v 90% posredi alkohol in ne starost?
Menim, da je prav, da polnoletnemu otroku omogočiš zagon oz. z avtomobilom ni več odvisen niti od javnega prometa, niti od staršev. Nikjer nisem napisala, da mora biti to Audi A4, kot je seveda obrnila ena izmed sodelujočih. Avto kot avto, tehnično brezhiben, letnika pa nisem omenjala ali pač?
Ima možnost, da delno samostojno zaživi in predvsem je za moje pojme pomembno to, da ni zaplankan in mu je edini poznani kraj njegova rodna vas, temveč vsaj Slovenija, če ne tudi okoliške države.

že nekaj časa vas berem... Anjaph, tole je pa tooo much! Dej nehi se že ven metat. pa bejbe, berte kaj vam je Naty napisala in podobne in nehite ga srat s takšnimi extra materialističnimi izjavami. Tema se gre o pomoči države mladim mamicam in naj se je udeležujejo le-te. kaj je bilo npr tebi anja treba sploh se matat ven. Dej ostani v svojem super svetu in pusti naj na temi iščejo rešitev tiste, ki potrebujejo mnenja, pomoč,...


obrigit , če ti uspe.

Alo punce,
spet se melo javljam, vidim da ste se kar razpisale...
Uglavnem bravo serena, spet po dolgem času ena pametna. Dejansko je tole namenjeno mladim mamicam, mamicam študentkam in podobno...
Nekatere bomo pač imele otroka ko še študiramo in mogoče tudi zaradi tega potem več časa za službo ker bo otroček ža kar samostojen, definitivno pa najbrž nobena od nas nima v planu do konca življenja prejemati samo 175Eurov, ampak nekje je treba začet.
Je pa tud res, da se majo marsikatere družinice z malo denarja (ali pa so začele z majhnim prihodkom) lepše kot tiste "bogate" - saj so otroci preveč vajeni imeti polno rit vsega. Nočem rčt da bo moji pikici kaj manjkalo ampak ne bo pa imela ravno Gucci cunje, smučat pa na dopust bomo pa tudi hodili ane...

Tako drage punce pa sem prišla na svoje.POP tv je pripravljen odpret to temo v oddaji preverjeno.Sedaj pa rabim vašo pomoč in sicer,če bi katera bila pripravljena javno spregovorit o tej situaciji.Možna je anonimnost.Bi to naredila sama vendar sem tik pred PDP in se bojim da še ki rodim v oddaji .
To pa ne bi bilo glih najbolše.Če katero zanima naj me kontaktira na mail.
Želim še vam naprej prijetno nosečnost in velik cartanja po porodu.

ne razumem...a če nisi zaposlen, dobiš porodniško 175 eur vsak mesec eno leto, ali kako...

Sem absolventka in mamica dvojčic. Zanosila sem v času ko sem za nekaj časa prekinila kontracepcijo. Ves ta čas sem dobro vedela, da lahko kljub previdnosti zanosim. In sem zanosila. Imela sem vse finančno preračunano za možno nosečnost a me je marsikaj presenetilo. Takrat sem delela kot študentka in morala takoj prenehati z delom tudi po nasvetu zdravnice, saj sem se res slabo počutila. Ves čas nosečnosti mi je bilo neznosno slabo, se mi vrtelo, imunski sistem se mi je popolnoma sesedel in sem bila zadnja 2 meseca nosečnosti skoz prehlajena. Tako v nosečnosti nisem delala, saj sem se ves čas borila s svojim telesom, da bi zdržala čim dlje.
Naj povem, da je bil pa ves čas moj mož zaposlen in še vedno je za nedoločen čas. Delal je od 6 ih zjutraj do 5 popoldan. Jaz sem ta čas vendarle še prejemala štipendijo, ker sem bila zadnji letnik faksa.
Po rojstvu dvojčic sem začela prejemati starševski in otroški dodatek. Z možem živimo v  hiši ki je v lasti mojih staršev, vse stroške plačujemo sami. Dejstvo, da sva naenkrat dobila kar dva otroka je zame res nekaj najlepšega kar se je zgodilo v mojem življenju. Najbolj sem ponosna nase, da mi je kljub vsem težavamu uspelo na svet spraviti zdravi, normalno težki pikici.
Po drugi strani pa je kar velik finančni zalogaj.  Zato pač vedno pazim kaj kupim. Oblačila kupujem na razprodajah, nekaj dobimo rabljenih, meso in mleko pri kmetih,obdelujem velik vrt in večino zelenjave pridelam sama, eno leto sem s taščino pomočjo imela pralne plenice, sedaj jih kupujemo  Mullerju. Mož dela v službi in zvečer ko gresta otroka spat mu pomagam pri popoldanski obrti. Sedaj pišem diplomo in marca se bom zaposlila kot prodajalka, ker bo ta služba še najboljša za normalno funcioniranje naše družine.
Bistvo vsega je, da ljudje smo pač različni in živimo v različnih okoljih. Tudi, če bi imela vsega dovolj bi eno leto plenice prala na roke, ker menim da je to dobro za otroka. Ves čas študija sem dopoldne delala, popoldne hodila v službo in ves čas varčevala ter nikoli ne zapravljala po neumnem.Za vsako stvar , ki jo kupim tudi jaz že vse življene plačujem davke. Tudi vrtnarjenje se mi ne zdi nič sramotnega kot opažam pri večini mladih sovaščank ampak uživam v njem. Dejstvo, da možu pomagam pri moškem delu mi je v ponos, saj tako pomagam preživljati družino. Pač sem se prilagodila trenutni življenski situaciji. Verjamem pa da vsi nimajo takšnih pogojev, niti jim določena dela ne odgovarjajo. Zagotovo pa je da je 175e res prava miloščina in z njimi ni možno preživeti brez pogojev kot jih imam na primer jaz in nič kolikokrat pomislim kakšna kriza bi bila, če bi morala plačevati najemnino, pa vso zelenjavo v trgovini in kako bi bilo, če ne bi imela zlatih staršev, ki tamalima tudi velikokrat kaj financirajo. Res imam srečo, da sem lahko mlada mamica in študentka. Kaj bi mi ves denar pomagal, ko ne bi mogla imeti otrok...

To je mogoče vse res, ampak a otrok za normalno odraščanje in preživetje rabi 2 kopalnici??? In ne plenice ne pridejo astronomsko veliko na mesec.In zdej če nimam 5 ali 6k na mesec bo otrok hodil v 3x zašitem puloverju okoli. Ma dej no. Midva imava okoli 2k na mesec pa zmoreva registrirat 2 avtomobila, enega sva celo zamenjala za večjega ( brez kredita ), plačujeva obrok za stanovanje, futrava otroka z adaptiranim mlekom ( to je večji strošek kot plenice ) in še kaj bi ti lahko naštela. Pa sva samo "reveža" s povprečnim dohodkom.
Malo se spusti na realna tla in boš mogoče ugotovila da najdražje cunje in vozički pač ne pomenijo vsega.

Samo tale zadnji citat sem prebrala. Anja, za tebe bi bilo zelo poučno, če bi prebrala, kaj priznani strokovnjaki menijo o odraščanju, ki ga želiš ti nuditi svojemu otroku (za začetek knjigo Bogdana Žorža o razvajenosti).  Tisti, ki razširjajo potrošništvo, so lahko ponosni - najbrž si njihova najboljša učenka.
Tvoji otroci bodo najbrž takšni kot ti - brez pomoči staršev še vedno ne zmoreš sama živeti??????

Me prav zanima, kaj boš lahko čez 30 let povedala o svojih otrocih. Bodo sploh znali biti hvaležni za karkoli?

Cenim in spoštujem starše, ki se kljub 500 € mesečno (ali še manj) odločijo za življenje svojih otrok kot takšni, ki pri 5000 kolebajo, če bo dovolj za vse "nujne" dobrine - od nevemkakega anatomskega vozička dalje, pač ne zaslužijo nobenega spoštovanja.