Z veseljem posodim prijateljicam in bratu. Posodim zato, ker imamo še namen imet vsaj enega otroka, drugače bi podarila. Midva sva pravzaprav vse kupila sama, ker pred nama nihče od prijateljev ni imel otrok, oz. ena prijateljica tik pred mano in je rabila iste stvari kot jaz - bi bila pa takrat zelo vesela, če bi si lahko kaj sposodila.

Enkrat sem oblekice posodila bežni znanki, sosedi, ki je zahaklala mojega moža na dvorišču, če ji lahko kaj posodiva. In sva ji, ampak približno tretjine stvari nisem nikoli več videla, ostalo pa je prišlo nazaj sicer oprano in zlikano, pa tako ogabno zakajeno, da me je skor kap; po ponovnem pranju je še vedno smrdelo. Tako da tega se ne grem več.

Da bi pa MORALA komu posoditi ali podariti? Ne, treba je samo umret. Vse ostalo je stvar odločitve in dobre volje. Kaj si kdo drug misli o tem, je pa njegov problem, ne moj.

Posodim tistim, ki so to res zaslužijo in ne tistim, katerim sem dobra le, kadar nekaj potrebujejo.. Sama veš, kako pa kaj, jaz jim ne bi posojala, sploh če niste bili na dobrih odnosih...

Meni je sestra posodila cote, oziroma dala za sinkota.. In, ko ona kaj potrebuje, recimo monitor, ji dam zastonj, ker mi je pomagala in si zasluži pomoč...

Z svakinjo nimava stikov.. Če bo želela kaj od mene, ji ne bom dala.. Zato, ker hoče le stvari, pogovarjala se pa ne bi.. Pha..


< Sporočilo je popravil Angel_Rebelde -- 7.1.2008 11:58:21 >

Hvala za odgovore, saj razmšljate tako kot jaz, pa mi je kar malo lažje...

Saj zaradi odnosa mi niti ni tako hudo - če mi do zdaj niso voščili za rojstni dan, pa če jih ni zanimalo, da pridejo pogledat otroka, ko se je rodil... slabše itak ne more bit. Ampak vseeno jih bom gledala še dolgo, ostali sorodniki jih imajo pa itak raje - saj veste, gliha vkup štriha, opravljanje in stokanje je njihov hobi... Tako imam občutek, da bom še bolj padla v nemilost, že zdaj ni bilo briljantno.
Je pa res, da nisem nikomur nič dolžna, ker mi nihče ni nič kupil, ampak vseeeno... jaz jim ne upam rečt. Tukaj zdaj malo nabiram pogum

ne posojam, ker nisem imela komu.....

me je pa zagnjavila sodelavka od očeta, če ji DAM cote od malega ker si ne morej privoščiti novih.....pa sem rekla da ji jih lahko poceni prodam če želi. in ona: jaz pa že ne bom kupovala rabljenih cot  in jaz te ženske niti osebno ne poznam

jih raje prodam neznancem, denar pa naložim za malega. pa to sem itak že tak razbobnala, da me niti nobeden ne upa več vprašat, če dam kaj  kaj češ, sem kapitalist in trgovec

tukaj pa bi se rada zahvalila naši RAHO, ki je našega malega oblekla za to sezono

_____________________________

...vox populi...

Meni se zdi zelo logično da če bi rada še enega otroka da vse otroške stvari čuvaš za njega. Saj res je da nekatere stvari za dojenčke zelo dolgo trajajo, ampak to ni pravilo. Zakaj bi tvoj drugi otrok nosil stvari bolj ponošene kot je treba?

Drugo je če se s sestro ali prijatelico dobro razumeš in veš da boš dobila tudi stvari katere so one kupile ali dobile za svojega otroka.

Sorodnikom pa nisi nič dolžna razen če nisi vse te stvari od njih oziroma njihove familije tudi dobila.

če ti ni za posodit pol pač ne posodi. jaz posodim ali dam, pa ne samo sorodnikom, tudi dobrim prijateljicam, ampak sama čutim tako, ne bi pa posodila zato, da si ne bi drugi ne vem kaj mislili.

Po mojem taki žlahti nisi dolžna posojati. Jaz sem vse shranila in čaka na drugega .

_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

Pri nas je bilo podobno, da smo rabili stvari in ko smo vedeli, da sorodniki imajo in smo vprašali, če nam posodijo so se izmikali na vse načine. Pred kratkim so bili na obisku in videli, da imamo lep voziček in reklli naj šparamo, da ga bodo pozneje še oni rabili...Sem si sama pri sebi rekla, da ni šans! Ko sem pa jaz rabla pa ne...ga rajši prodam!

Jaz bi svoji prijateljici z veseljem posodila, ljudem, ki čutim, da mi niso naklonjeni, pa ne morem. Ena tolažba je tudi ta, da imata veliko, oz. precej več kot midva in si mislim, da bosta že preživela. Ampak vseeno se bojim, da bom imela moralnega mačka in da me bo dolgo spremljala tale stvar. Glede na to, kakšni so, se ne čudim, da bi vsem povedali, seveda ne razloga, zakaj nisem posodila...

Jaz ne bi posodila. Če pa misliš imeti še enega dojenčka, pa sploh ne. Kako pa veš, da boš res nazaj dobila? In še v kakšnem stanju? Če pa jim posodiš, ti pa itak ne bodo hvaležni za to. LP

Posodim, komur zelim posoditi.