22.03.2008, 12:25
1176
1. Za pomite stopnice: 10 evrov.
2. Za dobro oceno v šoli: 12 evrov.
3. Za pospravljeno sobo: 11 evrov.
4. Ker sem odnesel smeti: 5 evrov.
5. Ker sem opral solato: 5 evrov.
6. Ker sem posesal stanovanje: 15 evrov.
Skupaj: 58 evrov.
Mama se obrne k njemu, ga nežno pogleda, si obriše roke v predpasnik, vzame list papirja, ga obrne in začne pisati:
1. Za to, da sem te 9 mesecev nosila pod svojim srcem: 0 evrov.
2. Za to, da sem te rodila: 0 evrov.
3. Za vse prečute noči, ko te je bolel trebušček in si jokal: 0 evrov.
4. Za vse poljube, ko si bi žalosten: 0 evrov.
5. Za vse previte ritke, ko si bil pokakan: 0 evrov.
6. Za vse sendviče: 0 evrov.
7. Za vse molitve, ko si imel v šoli kontrolke: 0 evrov.
Skupaj: 0 evrov.
List je vrnila sinu. Ko ga je fant prebral, so mu po licih začele polzeti solze. Vzel je list papirja in na svoji strani brez besed napisal: Plačano!
_____________________________
Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...
22.03.2008, 12:31
1176
Razveselil sem se je in jo postavil na sredino mize v dnevni sobi. Več dni sem jo hodil občudovat in negovat. Potem pa ... saj veste, za družinsko srečo ni bilo več časa. Preobilje skrbi, pomembni opravki, neodložljive poti, srečanja, daleč vstran od skupne mize in sobe in družinske sreče, ki je vedno bolj hirala brez nege. Brez pozornosti, brez ljubezni.
Nekega dne sem stopil v dnevno sobo in moj pogled se je ustavil na družinski sreči - umirala je. Prej kipeče preoblije živlenja je venelo in prebudilo je očitek: “Zakaj si me zapustil? Kje si bil? Vse ti je pomembnejše od mene?” Grešnik sem stal pred krhko stvarco in vedel sem, da se moja krivda imenuje nepozornost, brezbrižnost, zanemarjanje ... Bilo me je sram. Ali ni zapisal pesnik: “Če pozabiš na cvet, boš pozabil na človeka; če spregledaš rožo, boš spregledal brata.” Prilil sem vodo in upal, da bo sreča oživela. Pa ni - bilo je prepozno. Skupna miza je postala pusta in hladna. Nobena stvar ni mogla nadomestiti družinske sreče.
Nekega dne sem vstopil v cvetličarno. “Družinsko srečo bi rad!” Cvetličarka mi je izbrala najlepšo. “Koliko stane?” sem hotel vedeti. Žena živahnih oči se je nasmehnila: “Družinska sreča se ne prodaja. Podarjena vam je!” Presenečem sem se zahvalil, in ko sem hotel oditi, mi je rekla v naročilo: “Družinsko srečo morate zalivati vsak dan. Zelo občutljiva je. Ne pozabite na to tudi, ko imate veliko skrbi in opravkov!”
“Vem,” sem tiho odgovoril in jo ponesel v življenje.
Karel Gržan
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini
_____________________________
Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...

.
IN ZA JULIJO
dober tek vsem želim



