Jaz sem nekje na netu prebrala, da je debelina NT normalna in sicer od 1,3mm do največ 2,8mm, kar je več, pomeni večjo ogroženost za Downov sindrom.

Jaz sem imela 2,2 NS, pa za moja leta primeren NS. Ni važna samo številka, važna so leta.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

NS sem imela 1,8mm, kar je bilo za mojo starost super; končna verjetnost, da rodim otroka s kromosomsko napako 1:4000.
Ne na AC nisem šla, ker na podlagi teh rezultatov so mi vsi rekli (zdravniki) da nadaljne preiskave niso potrebne in da glede na verjetnost... poslušala sem jih, pa so se zmotili.
Nobenega ne krivim, ker sem pač vedela da zadeva ni 100%, mi je pa zelo težko živet s tem dejstvom.

Ja to pa je res, da je debelina nt odvisna od starosti mame, mlajša kot je mama, manjša je ta špranja, nekje 1,3mm, starejša ko je mama, mal večja je špranja, ampak ne sme presegati 2,9mm, ker takrat pa se sumi na Ds.

Jaz sem imela izmerjeno na NS 3,7 mm (starost 25 let) in s tem tveganje 1:44.
Na AC so pa ugotovili, da je bil to lažen rezultat in nosim zdravega fantka, tako da ni vedno vse res kar izmerijo, mislim da je pametno iti na AC (pa čeprav ga plačaš - ni vse v denarju), če si prepričan da ne bi živel otrokom, ki ima downov sindrom!

_____________________________

Lp

Moj rezultat je bil na NS 0,8 pri mojih 26 letih.

Jaz sem šla na nuhalno šele pri tretjem otroku, pa še tu samo zato, ker bom stara 33 let in da bi se pripravili na drugačno življenje (če bi bilo potrebno). Splav zaradi Downovega sindroma (ali česarkoli drugega) ni bil nikoli ne v mojih in ne v moževih mislih. 

Sem v 18. tednu 1.  in nisem šla na NS. Mislim, da je smiselno naredit to preiskavo v primeru, ko veš, da bi se v primeru slabih rezultatov odločila za splav. Jaz se ne bi in zato tudi nisem šla. Poleg tega so ti rezultati precej nezanesljivi in če greš res do konca s preiskavami, lahko kar dolgo traja, da izveš, če ima otrok DS ali ne. Ne predstavljam si, da bi v 20. tednu delala splav, ko že čutiš otroka... grozna mi je misel na to.  Vsak pa se mora sam odločiti, seveda skupaj s partnerjem. Ko sem partnerja vprašala, kaj misli o Ns, me je najprej vprašal, če lahko otroku kako pomagava, če izveva, da ima DS? Če mu pač ne moreva, potem  naj ne hodim.... Midva sva že na začetku rekla, da je to najin otrok in da ga bova sprejela takšega kot je. Tudi mene moti, ko nekateri pravijo, da so ti otroci "revčki". V resnici smo mi revčki, ker jih ne moremo sprejeti. Vendar je to samo moje mnenje in spoštujem tudi tiste, ki mislite drugače.


Lp

Do katerega tedna pa se opravlja amniocenteza?

Genetičarka mi je rekla, da se AC dela od 16. tedna dalje, vendar sklepam, da morda še kakšen teden dlje, ker izvid čakaš 2-3 tedne, saj UPN delajo tam do 20. tedna. NAj me pa katera popravi, če narobe sklepam.

Stara sem bila 27 let.

Ne vem, če se jo da opravit, sem pa kar prepričana, da UPN ni več možno naredit, če bi izvid pokazal da ima plod kromosomsko napako.
Jaz pač tega testa nisem naredila in sem bila pri genetičarki po porodu, ko sem že vedela da ima otrok DS.

Jaz sem opravla NS + DHT in rezultati so bili odlični, vendar po prebranem, da so tudi punce z odličnimi rezultati rodile otroka z DS, me je sedaj kar malo panika.

Jest sem mela NS 1,1. Ima pa moja prijateljica punčko z DS, ki pa je nekoliko zaostala v razvoju.

UPN se dela tudi po 20 tednu. Sama sem jo mela v 23.

Kar se pa številk tiče...velikokrat so lažne...

_____________________________

·.¸(¨`·.·´¨)
(¨`·.·´¨)¸.·´
`·.¸.·´

J.L. naj te ne bo preveč panika, ker tako kot je rekla valentina2006 številke velikokrat lažejo. Moja kolegica je imela enak riziko kot jaz, še celo dve leti je bila mlajša... z njenim otrokom je vse bp. Tako da uživaj zadnje tri mesece nosečnosti, ki so bili vsaj zame najlepši...
Valentina2006 moja sodelavka se hotela delati UPN v 22. tednu, ker so pri otroku odkrili kar nekaj hudih napak na srčku (prej tem ni delala nobenih preiskav, tako da ne ve, kakšnega otroka bo rodila, je pa tudi sum na DS, glede na to da imajo ti otroci pogosto napake na srčku - tudi moj!) - pa ji ginekologi niso dovolili. Tako da ne vem, kako da so takšne razlike, verjetno pa so razlogi upravičeni - upam. Vem pa da jo je grozno strah poroda, ker ne ve kako bo z otrokom, kakšen bo...
Veliko stvari se dogaja, kljub vsakodnevnemu napredku medicine.  

draga anomnima.samo zanima me,kaj so tebi že prej na UZ rekli,da ima otrok kakšno napako na srčku?ker jaz sem bila prejšnji teden na morfo.,pa so mi ugotovili hiperehogeno točko na srčku,kar je lahko mehek pokazatelj za kromosomske napake.sem v 22.tednu.nuhalna 1:6300 in vse drugo bp.seveda me je malo strah.jutri imam še en UZ.upam na najboljše,seveda.bi pa rekla še to,vsakodnevno delam s takimi otroci in tudi odraslimi,torej z osebami s posebnimi potrebami in vem,koliko ti vzamejo,pa tudi,koliko ti vrnejo.tudi vem,kako zelo imajo radi svoje starše in kako so žalostni tisti,ki jih starši nikoli ne obiščejo.so nekaj posebnega,si pa vsekakor vse želimo zdrave otroke.odločitev je,se strinjam- individualna.

Jaz sem šla na NS iz razloga da sem se hotela pripravit, če bi bil velik riziko za DS - prebrat literaturo, pogovorit s prijateljico ki dela s temi otroci, pripravit se psihično - z možem na splav nisva niti pomislila, saj je otrok vendarle najin, kakršenkoli že. Ampak odločitev je samo vajina.
Za naju se je končalo dobro - izračunan riziko je zelo majhen, ampak možnost kljub temu je. Upam na zdravo , ampak za vsak slučaj sem se poučila tudi o otrocih z DS.

S tem sem hotela samo povedat da se mi zdijo testi smiselni, tudi če veš da splav zate ni opcija.

polly80, meni v nosečnosti niso odkrili popolnoma nič. Vsi izvidi (kri, voda) so bili OK, morfologija tudi, samo bitje srčka super, pulz vedno 150-160. Kakšna točka pa naj bi to bila pri tebi - je to povezano s količino krvi v nekem delu srca? Sem gledala v kardiološki slovarček, ki ga imam doma, pa nisem zasledila nič podobnega.
Glede na to da delaš s takimi otroki, ti lahko pošljem ZS, imam nekaj vprašanj ki pa jih tukaj ne bi izpostavljala?!
Tweetek se pa strinjam s teboj o smiselnosti testov, da se vsaj lahko pripraviš na takšnega otroka, če ga obdržiš. Jaz sem se podrobneje o vsem morala poučit šele po porodu, pa še to smo čist skoz v bolnici. Edina sporna je tu zanesljivost, prevsem za tiste, ki bi se odločile za UPN.

zdravo anonimna,lahko mi pišeš na zs.jaz imam jutri še uz pri specialistu karidologu,bom takrat več vedela.lp

Joooooooooooj, ne morem mimo...

Povsem normalno je, da se nosečnica v nosečnosti sprašuje vse mogoče in ima v sebi takšne in drugačne strahove. Ampak tole je pa že obsesija.

Kot prvo DS. To je LE ENA izmed stvari, ki vas oz. vašega dojenčka lahko doletijo. In vsi ti bav bavi okrog tega so napihnjeni preko mej. Poglejte in preberite Bučko in Klajo. Pa tudi sama zelo dobro poznam dva fanta z DS in daleč od tega, da bi bila revčka. Če je ostalo vse OK, srček in to, ti otroci živijo povsem normalno življenje. Veliko veliko hujših je stvari od DS.

Kot sem že omenila, je še nešteto drugih anomalij, ki se lahko pojavijo, katerih ne preverjajo med nosečnostjo. Poleg tega se lahko zaplete tudi pri samem porodu in je otroček zato poškodovan/prizadet...

Ampak, če boš razmišljal v tej smeri, kaj bo in kaj ne bo, potem se nima smisla odločat za otroka. Ker ko se enkrat rodi, pa tudi ko je ztar, 3,5,6,10... let, lahko pride do poškodb. In potem? Skratka, s takim razmišljanjem se ne pride nikamor. Sploh pa zagotovo to razmišljanje in stalni stres ne prinese nič dobrega otročku v vašem trebuhu.

Pa še moja izkušnja:
Prvič nisem šla na NS, ker se v nobenem primeru ne bi odločila za splav. V drugi nosečnosti sem šla na NS, ker sva imela že eno punčko in bi se s tem, če bi šlo karkoli narobe vse postavilo na glavo tudi njej.

Torej, punce , skulirejte se, pa bodite vesele, nasmejane nosečnice, prepričane, da bo vse OK!

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Viv, poznam zgodbi omenjenih RR-ovk. Strinjam se da ti otroci niso noben bav bav, če niso posredi še kakšne druge anomalije. Moj otrok ima tudi napako na srčku, posledično še na pljučih in je zelo težko.
Polly80 držim pesti da s tvojim otročkom ni nič hujšega in da je bil tisti UZ bolj lažni preplah.

pozdravljene! Jaz mislim da si vsak starš želi imeti zdravega otroka.Proti naravi pa ne moremo in nam ne bojo pomagale nobene preiskave.Sama sem v 32 tednu nosečnosti.S partnerjem sva šla na vse možne preiskave ker imamo v družini otroka s BPES sindromom.Na vseh preiskavah so rekli da je vse vredu le da je plod manjše rasti,kaj to pomeni si ne znam predstavljati,upam lahko le na najboljše.Lahko pa samo rečem da sem vesela da sem lahko noseča,ne glede na to kaj mi je pripravila mati narava! Je pa res kukar si sama rekla klaja če imaš moč in voljo se da vseeno lepo živeti.tako da se ne sekerajte preveč

Jaz sem pri zadnjih dvojčicah imela zelo slabo NS.Prva je imela 3,8mm do 4,2 mm in druga 2,5mm,za AC se nisem odločila,saj sva se že davno odločila da sprejmeva otroka takega kot je.Rodili stra se dve zdravi in čudoviti deklici,mojo porodno zgodbo pa lahko preberete na dvojčkih pod Spet sem tu

Pa pogumno naprej,otroci nas potrebujejo takšni ali drugačni,naši so in za starša je njegov otrok najlepši.......

< Sporočilo je popravil dodi -- 7.2.2008 14:00:17 >

_____________________________

Čiščenje hiše,medtem,ko otroci odraščajo,je podobno kidanju snega,medtem ko sneži...