Ko tole berem se vprašam samo eno. Zakaj  še vedno velja pravilo, da so gospodinjska opravila predvsem žensko delo?!  V najboljšem primeru je delitev recimo 65 % ženska, 35% moški. In če je tako bi morale biti srečne! Razumem, da če živiš v hiši in je delo tudi vzunaj, da pač ženska mal več kuha in pospravlja, moški pa recimo kosi travo in podobno. Ampak halo, če živiš v stanovanju pač ni trave zunaj in se mora tisto kar je deliti na pol! Ko sva midva začela živeti skupaj je bil zame to šok - zanj pa verjetno tudi. Jaz sem bila od doma navejena, da smo pri nas vsi delali vse in predvsem pospravljali vsak za sabo. On pa je edinček in je bil navajen da njemu pač ni treba nič. Ampak nič pomeni res nič, niti krožnika za sabo pospravit iz mize. In potem se je začela vojna in seveda učenje kaj pomeni živet v skupnem gospodinjstvu. Da ni samoumevno, da so njegove nogavice in gate oprane in da ni samoumevno, da je kosilo na mizi. Po nekaj mesecih skupnega življenja se je situacija sicer obrnila precej na bolje, ampak še vedno nisem čisto zadovoljna. V mojem primeru lep pogovor na način "lubi, a bi ti men mal pomagal, pa bi midva skupi pospravljala in bi ti tudi sam od sebe kaj naredil.." pač ni zalegel in sem morala težit in še moram težit. Včasih grem res sama sebi na živce ker sem sitna, ampak očitno drugače ne gre. Res je, da bi zdaj ko sva sama teoretično lahko v večji meri sama skrbela za vse, ampak nočem in zakaj bi??? Tudi meni ni užitek s sesalcem letat postanovanju in brisat prah. In tudi jaz grem rajš na sprehod ali pa pogledam kakšen fajn film. Zavedam pa se tudi, da če ga zdaj ne bom navadila, da bo delal vse in da bo 100% sodeloval v najinem gospodinjstvu, da se potem ko bova imela otročka ne bo kar čez noč spremenil. Ko se pogovarjam s kolegicam o tem, mi očitajo da sem preveč sitna in da mu preveč težim. Ampak moj zdaj, če je sam doma, (največkrat) pomije posodo, postelje posteljo in ne pridem domov v razsul, pri njih pa je stvar drugačna. Torej po mojem mnenju je pomembno, da moški dojame, da gospodinjstvo NI žensko opravilo in da, ko nekaj naredi doma, s tem ne pomaga svoji dragi ampak naredi to za to, ker tudi on živi v tem istem gospodinjstvu. Moj je na začetku, ko je kaj naredil, pričakoval eno blazno pohvalo, kot da je to naredil zame. Pa sem mu razložila, da to ni luksuz zame, za katerega se mu moram zahvalit, ampak je to samoumevno da naredi in celo njegova dolžnost... V glavnem, v praksi se nama še vedno velikokrat zatakne, ampak mislim vztrajat in težit dokler ga ne bom navadila, da bo "vzoren" moški. Pa če to pomeni, da sem sitna, sem pač sitna. rajši sitna, kot pa da bom do konca življenja njegova mama. Pa še to, bistveno napako tu itak naredijo mamice, ker svoje sinčke ujčkajo in crkljajo...

Poglej si samo kataloge igrač. Pri sesalcih, kuhinjah, likalnikih so slikane izključno punčke, torej to blesarijo dobijo otroci že priučeno.

Kar se tiče pa mamic, niso one krive za vse. Meni doma ni blo treba delat nič, ama nič, je babica za to poskrbela. Ko sem prišel domov je dala za jest na mizo, še dobro nisem odložil vilic je že hitela pospravljat za mano. če sem pomil posodo je stala zraven in težila, da ne delam prav. Ko sem se spravil pomivat sekret ga je pomila še enkrat za mano. Vse te stvari, še posebno odnašanje krožnika z mize je šlo meni totalno na živce. Po tvoji teoriji bi moral biti jest tud mamin sinko pa nisem.

Ne ne, ti si babičin vnuček

Sej ne rečem, da je vedno tako. Enim se pač ta vzorec inkorporira v njihove možgančke, drugim pa ne. Je pa verjetno večja verjetnost, da bo moški, ki ga je mama navadila, da ženska doma poskrbi za vse, to pričakoval tudi od svoje drage, kot pa da bo to pričakoval nekdo, ki je že doma moral delati vse. Ko gledam kako se moja tašča včasih obnaša do mojega partnerja, mi gre na bruhanja. In mi postane kristalno jasno, zakaj je tak kot je oz. tak kot je na začetku bil...

Pazi se ti mene, k pridem domov

Kva si to spet za*uku, sošolc?

Kalbo ne zdej tle rožc sadit. Bodo spet ženske mislile, kok mam jest fajn deca, k vse nardi.
Od začetka, ko sva začela skupej živet, sva pospravljala skupej, pa kuhal je, pa kruh pekel, pa....Glih obratno, kot pri nekaterih, ki so mogle može naučit, da se živi skupaj. Potem je prišla pa prva porodniška, pa sem bila jest skoz doma, pa sem večino stvari delala sama. Za ostale pa desetkrat rečt, dej a boš tole naredu, pa spomnt, pa poslušat kok spet težiš. Je že res, da sem bila skoz doma, ampak če ti mož vsaj voljo pokaže, pa se ti zdi ful dobr.
Pol sem pa začela spet v službo hodit, pa so stvari bolj kot ne ostale isto. Zdej sem pa spet na porodniški, pa me prav zanima, kako bo, ko bo konec.
Je že res, da jaz nisem kakšen frik, da bi mela vse pošlihtano kot iz škatlice, se že rajši z otroki igram. Ampak perilo je pa treba vseen oprat, pa posušit, pa zložit, pa speglat, pa posodo pospravt, pa sesat, pa še miljon drugih stvari, ki jih moški itak ne vidijo, ali pa nočjo videt!

Cccc, Kalbo ....  Ugled ti bo očitno padel.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

A maš ti isto babi k moj?

Rožc nisem sadil, če si prebereš malo višje, pa še na parih temah sem to povedal, tko da ne vem, od kje ti to. Prišla je prva porodniška, vsa gospodinjska dela si prevzela sama, ker si mela slabo vest ker si doma, pa diploma, pa nevem kaj te je še matralo, pri perilu si me s polnim naročjem perila ustavila z besedami"bom jest, ker je treba še od tamalga dat." Pol sem se pa razvadil, priznam in vedno sem ti rekel, da sem ti hvaležen za to, kar delaš in tud kle gor sem to velikokrat napisal.

Ko si pa začela spet v službo hodit, pa oba veva, kje sem bil vse poletje in jesen vse do zime. Najprej na enmu fušu, pol pa še na tadrugmu. Po enem večeru, ko sva mela debato o tem sva do tega tud prišla, če se še spomniš. In tistega dogovora takrat sem se držal. Ni vse tako črno, kot si ti zdajle prikazala, upam, če pa je, pol je pa nekaj resno narobe pri nas doma.

L

Sej pravim, da bomo vidli! (polako se mi je otvaralo levo oko)

Moj očim je moral doma delat vse. On je imel kot otrok čez vso posodo, sesanje 3x tedensko, prah brisat, vedno smeti odnest, skret pucat, okna pomivat in tudi kuhat se je moral naučiti, ker je bil veliko sam doma, pa mamo=Hitler ima. In je edninec. In kaj imamo sedaj od tega? Zabil si je vglavo da ko bo "velik" ne bo nič od tega več delal. In dejansko nič doma ne naredi. Ama nič. No, 2x letno na žar vrže in pričakuje hvalo za dva tedna naprej .

Moj mož zna vse naredit, dogovor imava da en kuha in drugi pospravi posodo v pomivalca in kuhinjo pospravi, 1x tedensko posesa, smeti samo pripavim pred vrata in odnese.......razen likanje, tam mu ni vse jasno . Ampak naredim pa večinoma vse jaz, ker sem na porodniški in imam čas. Pa rada pospravljam. Hja, čudak, saj vem. Drugače pa ne maram kuhanja in je večinoma to njegova domena vsaj 2x med tednom in za vikend obvezno. Če ne drugega zna vsaj pizzo naročit .

Zdej bo kera misla, da te še tepem za povrh.

Ja sej je najboljš, da punce vse naenkrat zvejo

A še ne tipkaš teme " Resnica o Kalbotu" vse anonimne komi čakajo na to, da zvejo kok si boga pr men

A bi rad, da RR pregori. Že zdele nekej šteka! Itak pa nimam časa, k letim štunfe zlagat, pa peglat, k mam samo še dones cajt, da se vrnejo v omaro

Če pri enem otroku ne morš poskrbet za stanovanje ne vem kako bo pri večih. Boste v svinjaku živel? Ko mož prinese plačo domov je pa ok? Mi je logično da pač ti pospraviš glede na to da si doma. Otrok sigurno kaj spi, tako da se da takrat skuhat, kaj pospravit. Sej ni treba tipi topi, ampak da se kljub otroku veliko naredit. Sploh pa se mora tudi otrok navadit da ne more biti cel dan v središču pozornosti in ko mama npr. sesa je pač malo sam.  Med vikendom si pa uredi tako da si porazdelita delo. En sesanje, drugi posodo...itd Med tednom pa raje nehi jamrat in se malo organiziri. Ker od nekoga ki dela 10-12h na dan pač ne morš pričakovat da bo še doma pucu.

Aja še par nasvetov:
-ko sesaš daš otrok v sling ali v kengurujček, pa je lahko zraven
-ko kuhaš ga daš v stolček in na pult pa naj spremlja, zraven mu poješ, se pogovarjaš z njim
- ko obešaš perilo oz. ga daš prat je otrok prav tako lahko zraven

ce ne tuli k zverinca zraven, potem lahko delas tako kot si napisala 

LARA nism kaka svetnica energije mam pa res dost. KEr pač delam stvari, ki me veselijo pač gospodinjstvo pa paše zravn družine. Mi pa pobira energijo tašča in to ful pobira se je pač izogibam kokr se da čeprav sva v isti hiši.
Je pa nekej res, da sm dala v prvi nosečnosti skoz zlo teško izkušnjo velik šok in tud prvi meseci z mojo dojenčico so bli zelo teški. Takrat sm se ful ampak res ful spremenila sm začela na življenje gledat mal drugač predvsem pa nejamram več in se za malenkosti take kot so gospodinjstvo sploh ne sekiram jih naredim z levo roko.

Aja pa še tole Lianna s tabo se popolnoma strinjam

Samo to - otroci so zelo različni.

Moja npr. se je sesalca dolgo strašansko bala, ni šans, da bi takrat v njeni bližini sesal. Še zdaj ga gleda malce postrani, pa bo kmalu dopolnila 2,5 let!