Enako kot ti.

Mene bi tak način razmišljanja tudi motil, če bi bila jaz tista, ki ne bi nič imela. Ampak jaz imam, in dokler sva skupaj in se imava rada, vse delim z njim, vse je najino. Nikoli mu ne mečem pod nos da je moje stanovanje, da je moja dediščina, ker se mi to ne zdi fer.
Ampak ko bo enkrat konec ljubezni, se pa konča tudi konec "najinega". In takrat se mora jasno vedeti kaj je moja dediščina.
Moja starša nista delala celo življenje in umrla ko sem bila jaz 18, da potem nekdo vzame polovico.

Sicer pa upam, da se bova imela rada celo življenje in se skupaj postarala, ampak danes je to že bolj redkost, tako da.... 


Če se meni kaj zgodi, sta dediča itak mož in sin, to me sploh ne moti, saj če umrem v času zakona, je to logično.  No, upam, da do tega ne bo prišlo.

Evo vidiš, jaz bi si tega želela, da bi dala vsak pol. Jaz osebno sem polivčko sposobna dati, celoto žal ne - kot večina. Ampak, ker imam partnerja, ki je nekaj že imel in se mu zdi to nesmiselno, te možnosti nimam, da bi rekla "hvala bogu nimam teh problemov". jih imam, pa ne po svoji krivdi. a naj zdaj tega partnerja pustim zaradi tega in si najdem nekoga z enakimi možnostmi; ali naj se sprijaznim s tem da pač poleg njega nebo nikoli nič mojega, vedno bom na njegovem.

V pogodbi naj bodo stvari napisane tako, kot je v resnici - če boš stanovanje kupila samo s svojim denarjem, naj bo tudi napisano samo nate.
Razumem tiste, ki pravite, da so to delikatne zadeve in da mora človek misliti tudi na partnerjeva čustva. Ampak, kaj pa partner - mu ni potrebno nič misliti na njena čustva? Tu ne gre za denar, ki sta ga prihranila skupaj, ampak za njeno dediščino. In zdaj naj mu kar lepo podari polovico? Zakaj? Saj pravi, da ne bi nič zahteval od nje, če bi se kdaj ločevala. Zakaj ga potem moti, če je že zdaj napisano na njeno ime?

Sonček, me pa zanima, ali ima partner res pravico do deleža stanovanja, če je bilo stanovanje kupljeno sicer v času trajanja zakona, ampak iz premoženja, ki ga je žena imela že pred poroko (npr. dediščina, darilo, ...). Kolikor jaz vem, je to premoženje izvzeto. Ko se je kolegica ločevala, je ostala brez vsega, saj sta živela v hiši, ki jo je on kupil že prej. S sabo je lahko vzela samo polovico tistega, kar sta kupila skupaj (omare, umetnine, ...). Če je tvoja razlaga pravilna, so jo grdo ogoljufali...

Ah ne, valda da ga ne rabiš pustit, zakaj že
Pač tisti denar imaš nekje varno naložen "za zihr"
Pa mene nebi motilo da sm na njegovem. Jst bi bla prou vesela če bi moj kje kej poverbal
Kar je njegovo je itak moje ....hecam se.
Ne sej nima veze čigavo je, glavno da mata kje bit. Je pa fajn ja da imaš nekje nekaj na strani za vsak slučaj.
Če ti pa tist od kterga je to naprej meče, je pa neki itak narobe v vezi.

Mislim, da če lahko dokažeš, da je to dediščina, potem on nima pravice. Je pa verjetno postopek dokazovanja težaven in dolgotrajen.

Saj jaz bi tudi želela, da je pol-pol, samo še bolj svinjsko bi se mi zdelo, da bi od njega zdaj "zahtevala", da vzame kredit in se v bistvu skupaj zapufava za naslednjih 20 let, samo zato, da bi stanovanje bilo pisano pol-pol, če jaz ta denar imam in potrebe po kreditu ni. Denar da tisti, ki ga ima, jaz ali on, ampak potem naj bo tako tudi napisano. Tudi jaz sama ne bi zahtevala polovico stanovanja za nakup katerega ne bi prispevala niti eura.

Naja31 sej jaz te razumem, mi je jasno da v današnjem času ni nič čudnega da razmišljaš o takšnih stvareh. Svašta se dogaja. Samo probaj razumet tudi drugo stran. Jaz mislim, da si svojega partnerja s tem zelo prizadela, čeprav ti ne bo nič rekel ker se zaradi tega počuti ponižno (predvidevam) in glede na to da ne komentira nič, sigurno ni tip, ki bi imel namen tebi nekaj odvzeti.

Se strinjam.

Ja, saj zdaj bi dala roko v ogenj zanj, da tega ne bi naredil. In tudi prepričana sem, da je (trenutno) zvest mož.

Ampak kaj veš kaj se lahko zgodi čez 10 let? Si najde kakšno 20-letno smrkljo, mene in otroka brcne v rit, in še polovico stanovanja dobi? Mislim, da bi bilo malo preveč naivno od mene, da bi lahko rekla, da se to 100% ne bo zgodilo. Pa ni nujno, da si najde drugo, lahko se mi naveliča, lahko je kakšen tretji razlog,...

Naja,v mojih letih sem že kar precej dala skozi, zato pa se popolnoma strinjam s teboj. Stanovanje napiši na sebe. Hvala bogu, da sta do smrti skupaj, ampak časi so takšni, da ti to nemore nihče garantirat. Koliko krat beremo, da je prišlo do nasilja v družini in se mamica z otroci mora odstraniti v varne hiše, ker je stanovanje pisano na partnerja.Če pa partner vlaga v stanovanje pa itak zahteva kar mu gre pri ločitvi.

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

ko se je moj ločeval, je njej ostalo celo stanovanje, ker je to stanovanje na njo blo napisano kot dediščina od mame...če bi želel kaj od tega, glede na to da sta skupaj vlagala v stanovanje in ne vem kaj vse bi moral it v civilno tožbo in laufat po sodišču...in tam ne vem kaj vse dokazovat...zato sta pri notarju nardila samo pogodbo, da ona tega stanovanja ne sme prodat oz ne more, brez njegovega podpisa in da to stanovanje pripada sinu.

_____________________________

Lp Natty

To je res.Ti postopki trajajo tudi po 10 let.Pa več denarja zapraviš za odvetnike kot je vse skupaj vredno.

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

Tudi tukaj se moram strinjati z mama54.

Mama54, strinjam se s tabo.

zakaj sfalila- a sem kje napisala, da je "easy"? napisala sem "kasnej" - in ce se kdo tako odloci, a pol je pa "mislim halo" al kaj? jaz samo pravim da se "lahko" tako odloci. ne razumem zakaj tako zgrazanje, da kako si pa sploh upam to napisat..



sej sem rekla da se lahko motim - ti pa si zgleda vsevedna, ker tocno ves kaj je.
drugac pa mene osebno ne bi motil, ce bi pisal nase neki kar je njegovo. zakaj pa bi? vem, da otroke ne bi nikoli prikrajsal. vem pa da mojmu dost pomen, da je sposoben preskrbovat druzino - cist v simbolnem smislu mu da dober obcutek. ampak lahko da drugim moskim ne, to je cist individualno.

najbolje da se s partnerjem pogovorita. vprašaj ga kaj on misli in v primeru, da mu to ne pomeni veliko naredi tako, da sama kupiš stanovanje in ga pišeš na sebe. v kolikor si tudi on želi biti lastnik naj vzame za polovico stanovanja kreidit in pišita stanovanje na oba. ta denar, ki ga imaš viška pa kam naloži. mislim, da je to najbolj fer rešitev. Seveda se morata pa vidva pogovoriti in se oba strinjati.

Naja31 - 100% se strinjam s tabo. Jaz razmisljam popolnoma enako in bi naredila tocno tako kot ti. No, tako tudi mava nekako vezo ze skoz poslihtano... Kar je moje je moje, kar je njegovo je njegovo. Seveda dokler sva skupi je pac skupno, vendar tocno veva cigavo je kej. Pac uporabljava skupi in to je to.

najino stanovanje je pisano samo na moža. on ima kredit, prispevava pa enako oba (ni bilo nič na začetku, kot pri vama). v bistvu me prav malo briga na koga je pisano, ker če greva narazen je od vsakega pol (v najinem primeru). no jaz se ne bi sekirala glede tega koliko je nekdo prinesel v partnerstvo, ker ga nisem začela z namenom, da bo konec. samo, mene je moj vprašal.

a lahko v pogodbo za stanovanje napišeta kolikšen delež za nakup stanovanja si prispevala sama in kolikšnega sta prispevala skupaj? moj dedek tudi ni hotel babice vpisati v lastništvo njegove rodne hiše, ki jo je podedoval, pa je enako kot on potem skrbela zanjo in prispevala za obnovo. in se mi ni zdelo prav. ni vse začetni denar kar lahko prispevaš. ali je bil tvoj mož s tabo, tudi ko si odplačala brata, je kaj prispeval (pa magari za skupno gospodinjstvo). kako pa si prišla do toliko denarja, najbrž ti tudi mož pomaga pri skupnih stroških. ne vem, v partnerstvu je pomembno veliko več, kot samo končna denarna gmota presežka. no, jaz sem za pol pol v primeru ločitve, če se oba v zakonu trudita po svojih najboljših močeh.

sem pa nematerialistični optimist

_____________________________

iz malega zraste veliko

Mi2 sva kupila stanovanje in sva lastnika vsak polovice. Deliva si fifty-fifty lastništvo. Noben ni imel denarja, niti dal nama ni nihče ničesar in sva se tudi skupaj spustila v to.
Če sva skupaj in sva poročena potem mi je logično da deliva.
Glede na tvoj položaj pa razumem tudi tvojo skrb, ker ima to lastništvo zate tudi emocionalno ozadje. V bistvu ti je lastništvo garant, da bo ostalo v tvoji lasti, če greste narazen.  To je tvoja dediščina in si želiš da tako tudi ostane.
Tukaj pa si ne morem pomagat, da ne bi pomislila kako pa si zaupata, da si ne zaupata takih stvari. Lastništva stanovanj. Delita tudi sicer vse na dvoje?
Močno dvomim, da če bi bila sama na njegovem mestu in živela v skupnem gospodinjstvu, plačevala položnice in opravljala ostala vzdrževalna dela v stanovanju, hodila v trgovino....opravljala reči, ki jih delim s možijem, da bi šlo gladko. Stvar se mi ne zdi črno-bela.
Gotovo je neki delež oz. neka lastnina kar je oz. še bo tudi tvoj mož doprinesel v stanovanje. Stanovanje pač niso samo gole stene ampak še marsikaj drugega...
Saj nimaš garancije za nič ampak ne njegovem mestu bi želela tudi sama neko garancijo da mi bo kaj  ostalo od tega, če sva skupaj vlagala v skupno prihodnost.
Kaj pa vem...ker ravno sprašuješ...ampak pri takih stvareh in po dedovanjih se toliko družin skrega, da raje nimam nič kot pa celo žlahto nad sabo.

Piščanc  strinjam se s tabo.

Se ne morem bolj strinjat!

Meni pa se zdi, da na tak način prezreš moža....Če nisi nič prispeval bo pač vse moje.....V zakonu pa ni tako...vsaj jaz tega ne dojemam kot moje in tvoje...to je najino.
Meni bi bilo hudo če bi mi mož rekel: veš kaj lastnik(bodoče) hiše bom samo jaz pa pika. Sva napisana kot investitorja oba čeprav sama nisem prispevala nič...glede financ. In s tem je pokazal tudi eno spoštovanje in enakovrednost.
Potem ima človek tudi drugačen odnos do stvari in pa do partnerja. Sama praviš da mu to ni prveveč všeč. Jaz mu čisto verjamem. Pogovorita se in njadita najboljšo skupno rešitev.
Če imaš pa nek namen končati zvezo, jo pa dej čim prej, še predno se preselita...ker s takim načinom razmišljanja, ne vplivaš pozitivno ne na sebe ne na svojega partnerja. 

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

Ne, moj mož ni imel čisto nič pri tem ko sem jaz brata odplačala. Takrat sva že hodila, ampak daleč od tega, da bi skupaj živela, kaj šele da bi bila poročena. Saj sem napisala, da denar za stanovanje ni denar ki sem ga jaz privarčevala v tem času odkar sva v skupnem gospodinjstvu, na račun tega, da bi on več pripseval za dom, jaz pa polagala na račun. To bi bila druga zgodba, saj bi to potem bil skupen privarčevan denar.

Ja, ves denar za stanovanje je dediščina. Niti euro ni pridodan iz nekih drugih virov.

Ne, trrenutno so to za ta denar samo gole stene.
Vse od tu naprej, od nakupa, pa bova prispevala oba. Oprema, kakšno renoviranje.