Sorry men pa Tržič ni všeč.Tja pa ne bi šla.Kje boš pa delala?Saj si ja cel dan od doma, če delaš v LJ.Če ne pa OK.Kaj pa ko bodo otroci?Kaj ti pomaga lepo vreme če greš v temi od doma in se vračaš v temi.Pa ciljajta na Kranj recimo, če je LJ predraga.

Moj se je priselil k meni iz Krškega, cca. 160 km v prekmurje, natančneje v Mursko Soboto . Moj pravi: kjer je volja je tudi moč!!!  Njega v glavnem ni nič oviralo, vem pa da mene tudi nebi, če bi se tako odločila, saj sem sprva jaz hotela iti k njemu živet, ampak po 1. obisku v prekmurju je rekel, da si definitivno želi živeti raje v prekmurju kot pa v posavju .

Pogumno v nove kraje!

LP

_____________________________

Pa smo dočakali najino največjo srečo...sinka Aneja

Preselila sem za z 1,3 km.  K njemu.

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

1500km. K njemu.

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)

On 75 km k meni....iz dolenjske na gorenjsko...pa pravi da ne zamenja več

_____________________________

Marcel in Zarja

Prid u Kranj... Da ne bom edina Primorka...

55 km, pa mi je še to preveč.
Ful pogrešam prijatelje in domači kraj. Tu sem večinoma sama z otrokom, folk pa ful zaprt in čuden.
Če bi lahko, bi se takoj preselila nazaj.


_____________________________

Letos pa bo!

Iz Ljubljane sva šla v Kranj - na svoje.

4km

330km k njemu

1600 km

Saj ni vazno na ker konc slo se preselis, to sploh ni dalec, dobre ceste so in lahko prides svojim domacim v petek in si pri njih cel vikend. Jaz si kaj takega ne morem privoscit.

170km iz Gorenjske na Koroško

Mam pa še eno vprašanje za vse, ki ste šli na drug konec Slovenije. Kdaj pride obdobje ko nove kraje vzameš za svoje. Sama po 4 letih kljub temu, da mam 2otroka kr nekak mislem, da sm tu začasno in, da bova šla enkrat k men na Gorensko. Sj mi je lepo v Sg pa vse sam nism še v tisti fazi, da bi rekla ja tu bom za vedno ostala. Včasih me to že kr mal mori ko razmišljem o prednostih pa slabostih tu pa na gorenskem. POl pa vsakič opustim to razmišljanje.

jaz se gibljem v okolici kranja. on se je preselil v kranj iz še malo bolj gorenjskega konca (okolica bleda)

ajprej se je on priselil k meni, 30 m, potem pa sva šla skupaj kak km stran.

On 10 m, jaz pa 200 m ... na svoje....daleč, kaj morem....

PO moje pa ni res, da se vsak lahko navadi na vsak kraj. Srce, duša ti pravi nekaj, pa ne moreš čez to. Sama sem rojena ljubljančanka, pa sem od malega gor neprestano trdila, da grem jaz ven iz lj., ker mi ni fajn. In se je nikdar nisem navadila. megla, smog, vse stisnjeno, nikjer pravega zelenja, gužva na kvadrat, nihče nikogar ne pozna, ljudje so odtujeni, pa spet prvi razlog megla, smog, vse stisnjeno, nič placa..... bljak, jaz se nisem mogla navadit. In sem se odselila v bližino Postojne. Moj je iz Mb., pa sva oba zelo rada tukaj. Obema je resnično krasno živeti tu. Uživava, pa otroci tudi. Saj je res, da te jemljejo za tujca, samo nikdar te ne jemljejo za tolko tujca, kot te jemljejo v lj. In to niti ni tako zelo važno. Moram reči, da so na splošno ljudje prijazni tukaj. Meni vsak dan sproti srce igra, ko se peljem domov iz bljakaste ljubljane. Če bo kdaj kaka dobra možnost, bom še službo zamenjala.

Nisem hotela zdaj slavospev našim krajem delat ali tugospev lj., ampak sem ti želela zgolj povedati, da če ti nekaj ni pri duši, boš težko to vzel za svoje. Jaz razumem tvojo željo po morju, čeprav je meni ljubša želja po hribih. Ampak če je to tvoja želja, je spoštovanja vredna ali pa vsaj razmisleka. Če se boš nekje počutila tujec, potem to ne bo to. Ves čas boš sitna, pa ne boš vedela zakaj, ves čas boš bežala od doma, pa ne boš vedela zakaj, ves čas boš po malem nesrečna. Dom mora biti zatočišče sreče in varnosti. Ni to kr neki. To je osnova, na kateri gradiš vse ostalo naprej. Vsaj jaz to tako vidim.

Jaz mislim da je pr meni že ta osnovni odpor problem. Moja mami se je tud preselila iz Lj na Kras pa se še zdej po 30 letih ni navadla na ta kraj (s tem da je ona mela tuki okoli že nono tko, da je bla že med počitnicami od odtroštva tuki ogromno)...

Jaz mislim, da bi jaz verjetno še na Švedsko al pa Finsko šla lažje in rajši kot v Tržič :/ Ne vem kaj mi je. Od kje tak odpor.  Je pa res, da če bova ostala skupaj bova morala bazirat nekam v Lj ali severno zaradi njegove službe. Jaz sem dokaj prilagodljiva kar se tega tiče. Mislim da nekje do Kranja bi še šla...ampak cene se pol severneje drastično znižajo...pa pri njemu mava možnost bit... No bova že. Mislm da me je bolj strah tega, da potem nekako izgubiš stike s prjatli. Že tko jih ko nisi več v Lj, ko pa pridejo še otročički...Pa med porodniško si pol kr nekako odrezan od sveta...jaz nisem namreč neka čveka, ki bi kr na ulici spoznavala nove ljudi...Ampak sej spremembe so po drugi strani dobrodošle

 
Iz Celja sem se pred  3 leti preselila v Ljubljano seveda zaradi mojega dragega in še zmeraj se ne morem čisto navadt na Lj, pa mi je drugače vse kul in se imamo super, itak je važno, da smo skupaj ampak še zmeraj me stisne v srcu, ko grem domov in še zmeraj kdaj pomislim, da bomo mogoče kdaj spet živeli v Celju .

kakih 220 km, s Štajerske na Obalo. absolutno predaleč za moje želje. upam, da bo trajna rešitev severneje. 

_____________________________

na roditeljskem sestanku: "kaj ste pripravljeni narediti za svoje otroke?"
starši: "vse!"
predavatelj: "in kaj bodo potem oni počeli?"

jst sm se iz dolenjske preselilav najprej v lj. skupaj v podnajemnisko, zdaj pa sva v grosuplju v svojem stanovanju. Jst sm 70km od doma on 25km.


_____________________________

Zlati zaspancek naj ti zleze v oci, nasmeh je tisto, kar te zjutraj zbudi.
25.05.2007-Kristina
03.11.2009 -Sandra

On 10 km, jaz pa nekje 25 km.

110 km, na hladno notranjsko. Ampak mi je ful všeč tuki....js pravim, dom je tam kjer je srce . Z dobrimi prijatelji obdržiš stike, družino pač obiščeš vsake tolk, važno pa je, da veza štima in si vsak dan s svojim , ne glede na to, kje si...

_____________________________

Točno na rok, 11. 5. 2008, smo postali družinica. Rodil se je sonček z imenom Žan.

Gina, spet si napisala zelo modro!