se strinjam z vsem napisanim!!!!!!!!!!!!!!žal je pa takih k jih ne morejo imet preveč in si želim, da bi jih bilo čim manj!!! poznam nekaj bližnjih.
ja, to je neopisljivo, noro, luštno in vsak dan se zahvalim, da jo mam oz imava!!!!!



_____________________________

"Kam potuje čas? Če bi vedel, zaprl vrata bi pred njim."
R. K.

JAAAA z vami  se strinjam, le da mislim malo drugače.Takole:otrok imaš toliko, kolikor jih premoreš živeti max in kolikor jih pač lahko imaš. Želja mora biti obojestranska, saj zahteva otrok veliko časa, kaj šele dva ali trije. Če bi midva imeli tri, bi moj dragi mož delal le štiri ure, kar se mi zdi zelo prav in mi je v ponos. Ne predstavljam si, da bi bila sama cel dan ali dneve....Uboge takšne mame, se mi res smilijo mamice, ki ostajajo same, kljub želji in obljubam partnerjev, potem pa poniknejo in grejo.... na pivo

Hvala bogu, da je moj tako zvest in pameten, da ve, da sem najprej vstopila jaz skozi vrata življenja, nato otroci...potem ostali.

Fax, jaz delam štiri ure, študiram in že mislim, kako bom vpisala podiplomski študij oz. Mag.
Otrok pa, če bo naj bo, saj bo zaželjen, ne bo pa zato, da bom lahko vlekla študij... nima smisla. Samo sebe ponižuješ..
Tako pač mislim jaz - čestitke tistim, ki preživljajo ves čas z otroki, same in nimajo časa zase

rek; Živeti na račun otrok je polomija, ne imeti otrok zaradi kariere pa obsesija!!!

Se spomnim, da sem prve dni po porodu kar jokala od sreče. Potem je serotonin malo popustil, občutek sreče pa je ostal. Nikoli si nisem predstavljala, kako lepo je biti mamica in tudi jaz sem vsak dan posebej hvaležna mojemu žabecu, da sem lahko njegova mami.

Mene ti občutki dajejo vsak dan. Že zjutraj ko se zbudiva in ga vidim sem tako neizmerno srečna da ga imam. In tudi jaz bi ga včasih kar pojedla tolk je moj in toliko ga imam rada.
In zame je najlepše bitje pod soncem od prvega trenutka ko sem ga zagledala. No in to sem tudi dejansko rekla. Moje prve besede so bile "kolk je lep"

_____________________________

12.09.07 sva dobila najinga sončka Jako
06.05.2010 smo dobili še drugega sončka Žigo

...Na ta lepi dan v meni erekcija se ti ne zdi da ne more biti lepša...

Meni je pa tako lepo ko se mi zjutraj nasmeji ko se zbudi.....jst ful uživam v materinstvu,nikoli si ne bi mislila da bo tako lepo...pa srečna sem ker mam mojega moža ki ga imam tko zlo rada,pa da smo srečna dužinica.

sandra res je lepo biti mama

lemavrica moje besede ko sem rodila sinka so bile tudi kako je lep

Lepo je nekoga imeti, 
še lepše nekoga ljubiti
a najlepše je otroku mati biti!!!!

Jaaaaaaaaaaa....mene tudi prime,da bi ga pojedla,čist zares!Kdaj,ga tko objemam,da mali pomoje še do sape ne pride .
Moj lubi tut večkrat pokomentira,da mi mal dogaja .Jah,tako je!
Otročki so res naše največje bogastvo!!!!


_____________________________

Naš sonček škorpijonček Taj Tristan,6.11.2007*****

Življenje ni igra na srečo,temveč rezultat naših misli in dejanj.

jaz si včasih mislim bogi moj mali, kolko ga sprelupčkam pa stiskam, si že mislim, da bo odpor do mene dobo  no upam da res ne.

Je pa največja ljubezen in samo veselje, radost, sreča,... nepopisno

Jaz imam mojo miško najraje na celem svetu. Zdaj ko razmišljam nazaj, si sploh ne morem predstavljat in razumet, kako sva lahko bila tako dolgo par brez otroka. Dokler nimaš lastnega, res ne moreš vedet o tej neizmerni sreči. Zjutraj, še preden se moja hčerkica prebudi, večkrat bedim nad njeno posteljico in jo opazujem...te male zaprte učke, usteca in lička...pojedla in prelupčkala bi jo vso...pa kako se preteguje, ko se zbuja, kako steguje te majhne ročice in mi podari najlepši brezzobi nasmeh na svetu. Ta čustva so božanska, neopisljiva, nadzemeljska...prav zdaj jo grem poljubit

Mene pa zanima, kdaj ste občutile takšna nepopisna čustva sreče in vznesenosti? A takoj ob rojstvu ali potem kasneje (kdaj?)? Ker jaz imam staro punčko skoraj 5 mesecev pa samo občasno občutim takšne občutke, da mi gre npr. na jok. Saj sem srečna, zelo...in vesela, še posebej, ko se moja pikica nasmeji in ko je taka hecna... . In jst jo tut veliko lupčkam in objemam, plešem z njo, se igram itd...Včasih jo tut gledam, ko spi in se mi zdi tako lepa...Samo teh občutkov vznesenosti in blaženosti pa res nimam tako pogosto, kot sem si npr. predstavljala pred njenim rojstvom...(sem mislila, da materinstvo idealiziram, dokler nisem prebrala tehle vaših prispevkov... )
Tudi takoj po porodu nisem imela nekih večjih blaženih občutkov...v bistvu mi ni blo kej dost jasno, kaj se je v resnici zgodilo...Šele po nekaj dneh sem občutila tisto pravo veselje in srečo..
Sicer, ko se pogovarjam s kolegicami, mi jih veliko tudi reče, da je bilo pri njih podobno...in da tudi one ne plavajo v oblakih...vendar jst pa kr pogrešam te občutke...Vsaj želela bi si, da bi bili bolj pogosti...
Ravno zato me zanima, kdaj ste začele čutit takšne občutke...

Picola, povsem normalno čutiš.Ne upam govorit v imenu ostalih, a kolikor sem govorila s prijateljicami, ki imajo manjše ali večje otroke, pri vseh so občutki nekako podobni kot pri tebi. Pa tudi kar je v revijah na to temo, je čisto isto. Mislim, da otrok obogati in prinese v življenje ženske novo dimenzijo na način, da postane življenje veliko polnejše. K temu pa spadajo tudi trenutki posebnega veselja, vznesenoti, "nadzemeljske sreče"...in prav ti občasni trenutki in čustva dajo potem nek generalni vtis sreče, popolnosti....
Prav gotovo nobena od nas ne čuti teh vzvišenih čustev ves čas...niti ves čas ko je z otrokom, ker ljudje komuniciramo z eno široko paleto čustev, ki so še marsikaj drugega kot le neizmerna sreča, zadovoljstvo, vznesenost...
Ampak, saj pravim, to je moje mišljenje. Zase lahko povem, da je moja punčka moje vse, da sem nora nanjo, jo obožujem in je vse najnaj....,zna pa bit tudi tečka sto na uro-takrat pa tudi moji živci niso čisto na easy, pa tudi ko se zmerom, ampak res zmerom suče in meče po previjalni, ker ne prenese oblačenja čez glavo ali nanašanja kreme na obraz, takrat me pa tudi enostavno raz...., pa dvignem glas...čeprav mala sploh ne ve zakaj...haha...
Tak je to.

picola1 ne sekiraj se, mogoče si še malo "šokirana" ker ti je otroček čisto spremenil življenje -kar je normalno
mogoče se še nisi privadila na to, da si zdaj vezana na in da se boš mogla za nekaj časa odpovedat nekaterim stvarem, ki si jih mogoče pred nosečnostjo rada počela.
ti vrjamem, da te še ne dajejo taki občutki, ker tudi js poznam neki takih mamic in ne mislit, da si zato slaba mamica ali pa da nisi srečna tako kot smo me...vrjamem, da si! bo že prišel ta dan boš videla
moram povedat, da js osebno nisem imela nobenih stresov in poporodne depresija, katera se pogosto pojavlja pri mamicah, zato pa sem mogoče že od 1. dne tako srečna kot sem tudi tuki napisala in zato sem mogla odpreti to debato

_____________________________

kako je če imaš v življenju 2 moška: enega neizmerno ljubiš in se mu z užitkom cela predaš, drugega imaš neizmerno rada, vsak njegov napredek je zate ponos in vsak njegov nasmeh ti polepša dan! oba pa mi pomenita VSE na tem svetu! ¦ ¦

Jaz lahko samo recem, da je zivljenje izjemno prijazno z mano in da sem srecna in hvalezna, da imam Tima in mojega partnerja  in vse ostale, ki mi pomagajo.

Jaz sem mamica 2-mesecnega fantka, ki je zame vse na svetu in se pridruzujem vasemu klubu!

Me pa vcasih zaskrbi, da ne bi delala istih napak kot jih je moja mama. Saj vem, da me je in me se ima neskoncno rada, amapak se je velikokrat zgodilo, da ni znala pravilno pristopit k dolocenim zadevam, zato me je veckrat prizadela (to sem zacela razumet sele nekje pri 18-ih letih). Od tkrat naprej imava zaelo hladen odnos, meni je zal ampak imam raje tako, kot da bi mi spet "nagajala", njej pa tudi, ker je sama enkrat priznala, da je naredila veliko napak, ker vzgoja otrok je najtezja naloga v zivljenju.

Zato jaz srcno upam, da bom boljsa mati, tega me je strah.

_____________________________

"Stecimo kam, stecimo stran, stecimo v svet sanj.
Za vse, prav za vse je prostor nekje, kjer trate se zelene."

Gabriel, 20.12.07 (54cm, 4540g)
Ilaria, 07.08.09 (51cm, 4050g)

Sem mamice prečudovite princeske Nike.
 
Najprej so mi solze po licih spolzele in prve besede, ki sem jih izrekla ko sem jo zagledala po CR... še v meglici: "Ma si lepa!" Tega ne bom nikoli pozabila. Najsrečnejši trenutek v mojem življenju. Tati se je ni mogel nagledati.. njegov mali sonček, hčerkica!
 
Ni kaj vsak dan naju razveseljuješ z nasmehi. prebrisanimi pogledi, prvimi besedami in pravimi poljubčki... tako slinastimi in glasnimi.
 
Nika moja... ti si najina največja sreča in vsak dan se Bogu zahvalim, da si prišla k nam. Ljubim te iz vsega srca. Poljubček na tvoj navihan nosek, tvoja mamica.

_____________________________

Smile and the world will smile with you!

Najina Sončica Nika je pokukala na svet 03.04.2007.

19. 04.2013 nas je razveselil najin sonček Luka.

Sedaj imava dva čudovita zakladka :D

jaz pa sem mamica 4,5 mesečnemu Timu in sploh ne morem verjet kako me je to malo bitjece začaralo. ko zvečer zaspi že komaj čakam, da bo jutro da se spet vidiva in skupaj preživiva dan. tudi mene od sreče od časa do časa kar tišči v prsih. prej si sploh nisem predstavljala, da bom kdaj tako srečna ampak sedaj vem da sva se odločila prav in da ni večje sreče kot jo lahko da otrok mamici in očiju. ravno danes sva z mojim očetom imela to debato in je rekel, da ubogi tisti ki ne morejo imeti otrok in res je tako. HVALA BOGU da sva midva dobila najinega sončka. Timi ti si najina največja sreča. sem pa to srečo občutila takoj, vendar z vsakim dnem še bolj raste, ko vedno kaj novega ugotovi.

Sreča, blaženost, veselje. Mislim, da ste na to temo odpisale večinoma tiste mamice, ki imate po enega otroka.