Zdravo!

V bližnji prihodnosti imama v načrtu poroko, vendar zaradi vseh stroškov, ki jih prinese poroka in vseh priprav, se jaz bolj nagibam k temu, da bi se poročila samo s pričama. Torej, da bi šla na matični urad in v cerkev samo z dvema pričama in to bi bilo to. Moj sicer ni najbolj navdušen nad mojo idejo, vendar je že začel malo razmišljat v tej smeri.

Zanima me, če je katera naredila tako in kako so potem to sprejeli sorodniki in predvsem starši.

Hvala za odgovore!

Saj vsaj še starše pa res lahko povabiš k matičarju, pa greste morda potem skupaj s pričami kam na kosilo.

Meni se to sicer ne zdi nič čudnega, če se tako poročiš, ampak starše je pa vseeno po moje treba o tem obvestit. No, ne treba, ampak lepo je.

Mi2 sva se poročila samo ob prisotnosti prič in mojih staršev. Njegovih ni blo. Po obredu smo šli na kosilo, potem pa po starem.

Midva sva se tudi poročila tako,naslednji dan pa vsem povedala oz. njegovim staršem še isto večer,ker živimo skupaj.
Ja nič kupila sva par buteljk in šla na obisk ,da smo malo nazdravili,pa slike sma mela zraven in so bli kr vsi zadovoljni.Noben ni nič kompliciral,se vsaj niso rabli oblačit pa darila kupvat .Slikale so pa kar priče vmes.
Najbolj mi je bilo smešno ker na občini pričakujejo ansambel pa ljudi mi pa čist tiho sami not pridemo,pa čakamo no potem se pa le un k naju je poročo spomne prit pogledat v dvorano,in se je mal začudo,je pa reko da je že imel velik takih.

Midva sva se mislna tko dns ožent pa sva stislna rep med noge . Se bova polet.
Bodo pa sam priče, oz. prijatelja-par, bosta se pa tudi onadva poročila. Tko da bomo en drugmu priče.
Staršem in ostalim bova pa povedala po poroki-verjetno. Pa piknik bova nardila.

Pa midva se nisva odločila tako zarad stroškov, ampak zarad same ceremonije. K men niti približno ne potegnejo razne oblekce, šopki ipd.. Pa tud nobenga nočem zraven met da mi joka.

podobno kot karin24...

Smo se zamenjali in po hitrem obredu, smo šli mi4 na kosilo. Poročila sva/smo se na petek, obojim najinim staršem, bratu in sestri, pa sva povedala ob nedeljskem malo bolj svečanem kosilu. Vse sva povabila v eno gustilno in ob aperitivu povedala najino veselo novico. Vsi so bili zelo veseli in seveda prijetno presenečeni, razen moja ljuba tašča... se je zgražala... ampak me sploh ni ganilo.


Nama take ceremonije niso všeč in nama ni žal, da sva se tako odločila.

Julija imava/imamo že 5 obletnico , bomo s prijateljema-pričama skupaj z otroci šli na kosilo...


Veliko sreče kakorkoli se odločita

Nimam nič proti takim porokam, ampak mi pa res ne potegne, da na svojo poroko ne povabiš svojih lastnih staršev. Celo življenje so te podpirali, zdaj pa jih ne bi povabili. Nekako mi je to mimo. Je res, da je to za ženo in moža najpomembneje, ampak vseeno je pa to tudi pomembno za starše.


_____________________________

Kadar neko stvar izgubimo, šele takrat se zavedamo kaj smo imeli!

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

-----> POMAGAJMO JIM!!!!!

Imam sam še mami, on tud. In ne bo to nek klasičen obred. Pridemo tja, podpišemo in adijo. Brez kolobocij.
Moja mami bo pa razumela, k sm ji že povedala da če se bom poročila se bom tako. In je sama rekla da je to še najboljše. Tudi ona in ati sta se poročila samo s pričami pa starši. Ve da ne maram ceremonij.
Za njegovo pa ne vem kako bo reagirala. V bistvu me pa niti ne zanima. Poroka naj bi bla taka da je nama všeč, ne pa vsem ostalim. Mi je jasno da bodo pripombe, sam me niti malo ne gane.

Midva sva se tako poročila. No, jaz staršev nimam več, sta že pokojna, njegovim pa sva povedala šele po poroki. Priči pa sta bili moj brat in njegova žena. Tudi vsem ostalim prijateljem in sorodnikom sva povedala po poroki.
Ne vem kaj so si mislili, vem, da sta bila moja babica in stric zelo užaljena, ampak midva sva tako hotla in je bilo nama prav vseeno kaj si drugi mislijo. Vajina poroka, vajina odločitev.

Pri nama je šlo za to, da je nama bolj pomembno to, da sva poročena, kot pa sama poroka. Poroka je bila samo"nujno zlo", da postaneva mož in žena in zato je bilo nama neumno delati velikih fešt in zmetati stran cel kup denarja. Kasneje sva bila na nekaj velikih porokah in vsakič sem bila prav hvaležna, da sva naredila tako kot sva.

No, druga plat te zgodbe se je zgodila moji bivši sodelavki ... sine in njegova draga sta bila še študenta, imela sta tudi malega sinčka. Ona si je obleko šivala pri prijateljici, ki je bila njena priča, on je nekako spravil skupaj prihranke za obleko. Pa sta se eno soboto zmenila z babico (sodelavko), da pazi malega, ker bi šla onadva po dolgem času ven.

No, zvečer sta se prikazala na vratih s prstani na rokah in s pijačo. Jasno je sodelavko in njenega moža skoraj kap, jaz sem zgodbo slišala po vikendu in lahko povem, da je bila novopečena tašča zelo zelo užaljena. Češ, niti toliko nisem vredna, da bi mi povedala ... problem je v tem, da je v tej igri videla le sebe, ni pa pomislila, da sta mlada mislila na dobrobit familije. Denarja za veliko ohcet pri hiši ni bilo, onadva študenta. Ko sem ji pokazala drugo plat, se je pomirila in se strinjala, da je bilo po svoje dobro, ker bi ona sama sigurno komplicirala okoli hrane in oblek. Konec dober, vse je dobro   danes složno živijo in je povsem zadovoljna.

Amapak meni je pa vseeno lepo, da povabiš starše.
Drugače so meni takne poroke še kar ok.


_____________________________

Kadar neko stvar izgubimo, šele takrat se zavedamo kaj smo imeli!

http://www.zavetisce-horjul.net/index.php

-----> POMAGAJMO JIM!!!!!

Zakaj je pa za njih pomembno?

Meni se zdi da je to čist vajina stvar in če vama tako paše zakaj pa ne...
Tudi sama sem se poročila na podoben način...

Midva bova nardila tocno tako. Sva ze vsem povedala. In so vsi sprejeli cisto ok - tud starsi, hvala bogu.

Edino s to razliko, da midva tud pric ne bova mela sabo.. jih bova kr tam pobrala..

Jah sej jim poves. Povabit jih pa ni treba..

No, midva jih na poroki ne bova imela. Jih bova pa potem kaksen teden po poroki peljala na kosilo.

 bravo stara..

ni nujno... midva sva najini povedala, da imava tako zeljo in naju vsi totalno podpirajo in spostujejo najino zeljo in odlocitev... :)) u bistvu si zelijo le to, da bova srecna, pa karkoli bova nardila.. ce se porociva ali ne, sama ali z njimi..

to je le tradicija... nima veze z najino poroko... zaceli so se tko porocat, da so starsi oddajali svoje otroke in so bli pac na ta nacin prisotni... glave, poleg se vse preostale familje (strici, tete, bratranci, babice, dedki.......)..

komur ta tradicija veliko pomeni, da vse na to, da poteka tako kot si je zamislil..

ce jaz ne bom povabila svojih starsev na poroko, se ne pomeni, da jih mam zato manj rada, da jih manj spostujem ali karkoli drugega... le moj trenutek z bodocim mozem si zelim delit le z njim, ker se bom z njim porocila, ne pa z mojimi starsi.. ker je to NAJIN dan in ni potrebe in ne zelje, da bi imela zraven ali okoli sebe se kogarkoli od poznanega...

vsekakor bo pa cez kaksen teden kosilo za starse in tudi piknik za prijatelje...  pa si bojo lahko slike gledal, ce bojo tako zelel.. pa prstane na roki..

aja pa se to.. po tradiciji tudi tako, da ker so starsi oddali svoje otroke, so tudi vsak polovico placevali... pri nas je kar pogostokrat se vedno tako... in v takem primeru je normalno, da so zraven..

ce pa je obred le pri maticarju, se pa meni ne zdi logicno in 'lepo', da se starse povabi zraven, le zato ker so me rodili.. konec koncev bi blo to tud njim brezveze..

se popolnoma strinjam, da vsak naredi kakor mu paše. in tudi ne razumem kaj ima stric ali sestrična za bit užaljen/a, če se jih na poroko ne povabi.
nekaj pa ne razumem. veliko vas tukaj komentira (in ne samo na to temo): kaj pa to starše briga, kaj pa ima tašča tukaj za pripominjat ali se vtikat v to in to... v isti sapi pa razlagate koliko vam vaši sončki pomenijo in kako jih neizmerno ljubite. ali ste kdaj pomislile, da bodo vaši sončki enkrat 30 in se bodo poročali in imeli svoje sončke. kako vam bo takrat pri srcu?
midva sva imela veliko poroko. ker SVA TAKO ŽELELA (da ne bo pomote). če bi želela majhno, bi zagotovo imela tako. vendar bi svoje starše vsekakor povabila. ker vem koliko jim pomeni, ker jih spoštujem in ker si tudi sama želim biti ob svojih otrocih ko bodo na pragu tako pomembnih odločitev.

to je res stvar vsakega posameznika ... moje mnenje je da če razmišljam že kot mamica bi si želela prisostvovati temu dogodku svojega otroka

Še ena, ki se bo letos poleti podala v zakonski stan. Brez ceramonij brez velikega pompa.
V načrtu imava samo najožje družinske člane, najine pamžeke in midva (definitivno ne smeva manjkat)
Ambient  - grajsko obzidje - uradni del in nato kosilo na prostem za grajskem obzidju. Zvečer čas samo za naju.

Imava pa še eno varianto (ta je sicer rezervna) Oditi na potovanje in se vrniti poročen. A se bolj nagibava na prvo, kajti zame in zanj so starši le starši, ki nama stojijo ob strani in nama pomagajo, torej si zaslužijo biti prisotni.

Moja prijateljica se je poročila še bolj na tiho, samo ona dva in priči, nato kosilo in po kosilu sta šla lepo domov povedat. Seveda je bil šok na obeh straneh, namesto čestitk so bili očitki, pa ne o tem zakaj jih nista povabila. Očitki so šli na račun poroke, zakaj sta se sploh poročila. Halo..


Živim svoje življenje zato bo poroka tudi v najinem stilu saj je predvsem in samo zame in zanj. 

Poročita se lahko tudi v prisotnosti ostalih. Na koncu cerkvene poroke pa nekaj pladnjev piškotov in zabojev šampanjca. Ravno toliko, za vse sorodnike, pa kakšen šampanjec mora ostati. V kakšni vinoteki se lahko celo dogovoriš, da ostale šampanjce vrneš - posodijo pa tudi kozarce za šampanjec.

Ni pa treba imeti ohceti. Lahko greste potem samo s pričami na pozno kosilo/večerjo.

Tako se ne bodo vsi sorodniki počutili izključene, že v vabilu poveš načrt. Tako da vedo tudi glede daril, da darilo ne pomeni vstopnico na ohcet.

Midva sva se poročila tako, da sta nama šla za priči brat oz. sestra (ne vem, kako se sicer razumeš s svojimi brati / sestrami - če jih imata seveda), povabljeni so bili pa samo še starši. Po poroki smo šli na kosilo v eno boljšo gostilno in to je bilo to. Drug dan sva šla na enomesečno poročno potovanje (ki sva ga v bistvu načrtovala še preden sva se odločila za poroko). Poročila sva se med tednom, starše sva povabila en teden prej (so bili malo šokirani), sorodnikov niti nisva obveščala, sva jim pa s potovanja pisala kartico, kjer sva obelodanila zadevo. Nihče ni nič zameril in celo veliko daril sva dobila, ko sva se vrnila domov (za kar sem bila kar presenečena in hvaležna seveda).
Nisem sicer brala vsega kar so napisali drugi, samo po moje je bolje povedati staršem prej, kako si si stvar zamislil (da pač ne bo nobenega pompa in povabljencev), ker drugače znajo res biti užaljeni.