Naj še jaz napišem nekaj na to temo... Tudi mene je prevaral, na novoletni zabavi, medtem, ko sem jaz delala in bila v tujini (sem turistični vodič) se je on zabaval s svojo prijateljico. Ko sem se vrnila je bilo "vse po starem", bila sem najboljša in sploh in oh, samo nekaj mi ni dalo miru, tisti notranji čut, ki ga imamo ženske, da je nekaj narobe. In se ga začela spraševati in secirati... Vse skupaj je trajalo kakšne tri mesece. Vmes sem hudo zabolela in on je ševedno t5rdil, da je vse ok, da me ima rad, da me ni prevaral, nakar se je enkrat zlomil in priznal. Takarat se mi je sesul svet. Nisem vedela kaj narediti, moj"sanjski" moški mi je to naredil.... Po urah pogovorov, izgovorov in vsega kar sodi zraven sem sklenila, da poskušam živeti s tem čeprav je bilo težko. Dvomi, ugibanja kje hodi.... Na začetku je bilo hudo kasneje pa se je življenje počasi vrnilo v stare tirnice. Dokler ni čez 2 leti prišelnekega večera domov, rekel, da ne more biti več z menoj, da me nima več rad in odšel. Dejal je še naj ga ne kličem več, naj ga ne iščem....
In meni se je seveda sesul svet. Po 7 letih sem ostala sama. Prejokala sem noči, iskala krivdo pri sebi, se obtoževala... A sem se pobrala, spoznala, da ni bila moja krivda, da sem lahko sama, da lahko živim neodvisna od njega, povezala sem se s starimi prijatelji in začela UŽIVATI ŽIVLJENJE. Kasneje sem spoznala krasnega fanta s katerim sem sedaj že 2 leti, fanta, ki mi resnično pomeni vse in skrbi zame, me ima rad, ki to pokaže in če sedaj pomislim, se sploh ne znam predstavljati, da bi še bila v prejšnji vezi.
Vse ki ste žalostne in potrte... Hudo je, boli a takrat globoko vdihnitie, si recite da ste le ve pomembne in pogumno stopite same v nov dan, dan, ki bi lepši, kot je bil včerajnji. Verjemite mi!
Pa še to... Julija se nama bo rodil otročiček.... Juhu!!!!!
