Ne vem več kaj si mislit. Stvar je namreč taka: Z mojim sva se vrsto let družila z enim parom res smo bili ogromno skupaj in na ples, na kopanje, posedanje v slaščičarni, praznovanje novega leta,... Res smo se razumeli, no vsak sta imela svoje muhe, sva jih pač sprejela takšne kakršna sta bila. V faco smo si povedali vse, si zaupali, si pomagali. Skratka bili res prijatli. Pred par leti sta se razšla. Ona si je dobila drugega se z njim tudi poročila. Mi se družimo še vedno z njo in novim in tudi z njim.  Na začetku oz nekje do lani smo se z njo pogosto družili, čeprav sva  včasih opazila oz sva imela občutek, da "ta novi" ni ne vem kako iskren do nas, kot, da je med nami neka pregrada. Da je če smo o neki njihovi stvari debatirali povedal vse do neke meje. Ona nam je povedala vse od a do ž. Zdaj se že nekaj mesecev dogaja, da tudi par tednov ne duha, ne sluha, pa čeprav je poklicala dostikrat tudi kar tako. Ko jo pokličemo, če pride k nami, ker je ogromno sama najde 1000 in en izgovor. O tem kako je ona zaposlena (čeprav veva, da leži na kavču in ne dela nič, saj sama pove). Dobili smo jo tudi že na laži. Skratka zelo sem razočarana, ker sem res mislila, da smo pravi prijatli. In danes pove, da noče pridet, ker jo narediva stresno, to pa zato, ker ji je moj zadnjič zatežil, (ker spet začne govorit o svojih problemih) v smislu kaj to, kaj uno. V bistvu ji cel čas tupimo
isto, ji svetujemo. Vedno sva ji pripravljena pomagat in na koncu reče "kaj češ, tako nanese".  Vem, da ko bo spet rabila nekoga, da jo posluša, bomo spet dobri. Vendar zame prijatelstvo ni samo reševanje problemov. Upam, da je razumljivo. 

in ti se maš za dobro prijateljico?

cccc.....motiš se. tudi tvoj.

razočarana sta nad njo, ker vama več vsega ne prinese na nos. pa nad njenim tipom, ki tudi ni tak zaupljiv, kot je bil bivši. kar jaz čisto razumem.

glej, vsak ima svoje življenje, svoje majhne skrivnosti, ki jih deli s partnerjem ali pa z nikomer.

in razumi, da se tvoja prijateljica mogoče počuti nadlegovanoo z vsemi "dobrimi" nasveti in z vsem zasliševanjem...sprijazni se, ne vidi te več kot nekoga, ki mu lahko vse pove. ljudje se pač spremninjamo. spremnijajo se časi. spreminjajo se odnosti med ljudmi.





_____________________________

...vox populi...

a sta vidva mogoče poročena z njo ali je ona z svojim novim partnerjem poročena? Ženska, daj ji malo dihati zaboga

Jaz imam najboljšo prijateljico, ki ima super fanta, službo in še šolo zraven dela, zaposlena je do fula, slišive se na vsake kvadre toliko kolikor nanese, videle pa se tudi nisve od lani jeseni... sem jezna? ne, sem razočarana? niti malo ne. Samo grozno jo pa pogrešam in upam da se dobive kdaj na kavi. Ni ti treba tistih prijateljev okupirat in jim govort da morajo čisto vse vama povedat ker novemu partnerju nista nič kakor samo dobra prijatelja žene. in še enkrat, ni poročen z vama ampak z VAJINO prijateljico.

Jaz bi te poslala v lepe kraje če bi se tako posesivno obnašala...


< Sporočilo je popravil karmy -- 21.3.2008 0:33:38 >

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Sam res no ...

Ne prenesem posesivnih prijateljev. Zame je prijateljstvo nekaj čisto prostovojnega in nič obvezujočega. IN zakaj bi vama on moral kar zaupati?!?! Halo! Moda vaju sploh ne mara! Če bi bla jaz njegovem mestu mi sigurno ne bi blo kul že občutek kot da sem samo vskočila na mesto bivšega,...

Verjetno se res preveč vtikate v njuno življenje. Pač, njenemu prejšenjmu možu je bilo to všeč, sedanjemu pa  ne. In verjetno je tudi ona spregledala, da to vrtanje in zasliševanje ne pride nikamor oz. jima ne paše.

Iskreno povedano, dobra je, da je sploh toliko zdržala... Da bi en 'prijatelj' nekaj tupil?! Bi kr na hitro zaključili...

To mi je padlo v oči:

Res je, pravi prijatelji si lahko povejo vse. Po drugi strani pa ne pričakujejo, da se bodo njihovi nasveti upoštevali in svojim prijateljem stojijo ob strani, če se z njihovimi dejanji strinjajo ali ne. Meni se dozdeva iz zgoraj citiranega, da ji zamerita, ker vaju ne uboga in ker svojih slabih izkušenj ne deli več z vama. Mogoče pa ima razlog za to? Mogoče ni čutila podpore, temveč obsojanje, mogoče posmeh?
Jaz bi tudi prekinila ali zmanjšala stike, če bi čutila, da moji prijatelji ne sprejmajo mojega partnerja oz. od njega pričakujejo nekaj, kar ne more dati in  bi mi neprestano metali pod nos, da se nisem prav odločila.

Tudi meni ni jasna taka oblika prijateljstva - posiljevanje do nezavesti. Vidva z dragim imata svoje življenje? Ko ste že tako dobri prijatelji, zanimivo da nič več ne omenjaš njenega bivšega.

S čim se vi obremenjujete...

Za mene prijateljstvo ne temelji na tem kolikokrat se vidiš ali kaj vse si poveš in česa ne, prijateljstvo je to da veš tudi če se ne vidiš pol leta ali leto lai pač nekja časa veš da je prijatelj tam ko ga boš potreboval

z mojo najboljšo prijateljico imam vsaka svoje življenje in se videvama zlo poredko ker si zaradi službe težko uskladima čas za kavo in čeprav se ne vidima pogosto vem da mi vedno stoji ob strani in jaz njej , tudi če jo bom poklicala ob 3 ponoči bo tam....Monči rada te imam

_____________________________

Naši spomini so edini raj iz katerega nas ne more nihče pregnati...

Bistvo prijateljstva zame je da mi človek da dihat. Da ve kdaj rabim pogovor in nasvet in kdaj ne, da mi ne vsiljuje svojega mnenja ampak predebatira z mano stvari, je iskren ampak sprejema da drugače razmišljam, da ve kdaj potrebujem mir, da ve kdaj potrebujem smeh, da ve kdaj rabim ramo za naslonit, da razume da imam svoje življenje, svoje obveznosti, tudi druge prijatelje in znance, svojo družino, da mi manjka časa, da včasih hočem samo mir. Hvalabogu da take prijatelje imam. Taki ljudje kot ti me pa izredno dušijo, očitno sta začela dušiti tudi vajino prijateljico. Bosta morala sprejet da  nista edina na svetu in da se ne vrti vse okoli vaju. Mogoče bi malo razširila svojo družbo in se ne obešala samo na enega človeka. Bistvo je da morata vidva imeti svoje življenje, prijateljica svoje, družili naj bi se zato ker vam je fajn, ne pa zato ker se je treba.

Get a lajf vumen!

Ne, ni razumljivo. Kaj ji "tupi" mož? Da se ne sme družit z vama ali kaj? KDO začne govorit o svojih problemih? Kakšnih problemih?

Verjetno nisi nikoli pomislila, da se s partnerstvom, stara prijateljstva okrhajo ali pa končajo. Zato pa imaš partnerja, da skupaj razčiščujeta vajine probleme. Prijateljev pa se vajine težave ne tičejo (razen, če sami izrecno želijo poslušat).
Midva imava prijatelje, s katerimi ne razglabljamo o težavah (no, včasih pogovor nanese na to temo, ni pa to "zadušljiv" pogovor) - s prijatelji se dejansko zabavamo in nasmejimo do solz.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Od kdaj pa je smisel prijateljstva,da hodiš k prijateljem k spovedi?

Daj začni živet svoje življenje in pusti druge..če bo mela kakšno stvar, bo že sama povedala,ko bo sama hotela..

Dekleta so ti povedala vse. Ko sem brala tvoj post, me je kar dušilo....pa ne zaradi vajine prijateljice...
A se res nista vprašala, zakaj se vaju izogiba? Će ne sprejemata njenega zdajšnjega partnerja, pač ne sprejemata nje. Spremenila se torej ni ona! Dajta ji dihat!

vidva sta odvisna od odnosov. get a life - nabavita si življenje. s tem ne mislim nič slabega, le to da ji pustita dihat. zaradi tega ker pač ni več kot je bilo prej, ne moreš rečti, da je prijateljstvo za drek.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Brez zamere, ampak jez ne bi bila vajina prijateljica niti za 5 min

Živi in pusti živeti ženska !

_____________________________

krepat ma ne molat

se podpišem

Vidim, da res nisem razumljivo napisala. Posesivnost, vsiljivost, odvisnost od odnosov sigurno to nisva midva. Da sva razočarana, ker nam ne pove nič, sigurno ne. Nisva midva tista, ki jo izprašujeva, ker bi naju karkoli zanimalo, temveč pokliče ona in se ona toži, ter naju sprašuje za mnenje. Ja kako naj jo potolažim, naj ji rečem, da me to ne zanima in naj pove komu drugemu. Tupiva(no mogoče nisem izbrala pravega izraza) oz ponavljava pa ji naj se usede z možem in se z njim zmeni o vseh njunih težavah. Midva ji lahko prisluhneva problemov pa ji rešit ne moreva.  Zdi se mi, da ona postaja apatična v odnosu z njim in posledično tudi z drugimi. Odkar sta se poročila se je spremenil (na slabše), veliko je z doma in ona je veliko sama. Bolj kot njune skupne interese on gleda samo na svoje in čeprav je ona imela silno željo po , jo je ta minila, saj bi bila za vse sama.  In če štartaš v zakon z mislijo, če ne bo šlo je bila vsaj dobra žurka in si še teden pred poroko nesiguren, če se boš sploh poročil, ker misliš na bivšega. Skratka odločitev je bila njena, in midva se strinjava z vsako njeno odločitvijo, saj je življenje njeno in lahko počne kar hoče.

To zame ni prijatelj. In zato takih ljudi ne rabim v svoji sredini in jih zavržem.

Ja.

Takšnih prijateljev kot sta vidva z možem sems e jaz z mojim komaj znebila.

Pravi prijatelj je tisti, ki ga pokličeš po treh mesecih in se ne čudi, zakaj ga vmes nisi poklical.

A je tebi in tvojemu soprogu mogoče malo dolgočasno v življenju?

Ta zgodba me spominja na mojo kolegico iz otroških let. Kot rit in srajca sva bili, ko je dobila partnerja, črta, konec, čeprav se je poročila k sosedu. Pa sem hotela še ohraniti stike, pa se je vse mogoče izgovarjala. Ko sem jo po dolgih letih vprašala, ko sem jo slučajno srečala, kaj je bilo tako krivo za najino prijateljstvo mi je odgovorila, da ne ve, kot da to ni pomembno, samo čukasto me je še pogledala. Pa tudi sedaj nimava stikov.
Dolgo časa sem poskušala zaživeti brez nje, ker pa čas celi vse rane in je bilo tudi pri tem tako, čeprav takih prijateljev ne pozabiš nikoli, ostane žal bolečina. Če  ne želi vajinih stikov, mogoče ji je pa novi partner dovolj. Lp

Pred par leti sta se razšla.
 
 
Ponavadi je tako, da se potem tudi prijatelji razidejo.

< Sporočilo je popravil Rubin. -- 21.3.2008 23:00:12 >